Finančni ministri 20 držav članic evroobmočja danes v Bruslju razpravljajo o usklajevanju fiskalne politike in napredku pri projektu digitalnega evra. Na dnevnem redu je dogovor o krepitvi skupne fiskalne discipline, kar postaja vse pomembnejše zaradi naraščajočih stroškov za obrambo in varnost, je sporočil Svet EU. Usklajevanje je ključnega pomena, da se prepreči situacijo, ko nekatere države trošijo preveč, medtem ko druge varčujejo, kar lahko destabilizira skupno valuto.
Številke kažejo na izzive, s katerimi se sooča evroobmočje. Javni primanjkljaj naj bi padel na 2,8 % BDP v letu 2025, medtem ko javni dolg ostaja pri visokih 90 % BDP v obdobju 2023-2025, kažejo projekcije Evropske komisije. To je blizu praga 100 %, ki velja za kritičnega za dolgoročno fiskalno stabilnost. Nova pravila gospodarskega upravljanja zahtevajo rahlo zoženje javne porabe in naložb v primerjavi s preteklim letom.
Slovenija gre v nasprotno smer
Medtem ko bo večina evroobmočja zmanjševala javno porabo, Slovenija načrtuje nasprotno pot. Fiskalna politika Slovenije bo ekspanzivna v letih 2025 in 2026, s fiskalnimi olajšavami v višini 0,6 % BDP v obdobju 2025-26, kar je posledica višjih izdatkov za obrambo in obnovo po poplavah, so sporočili iz OECD. Kljub temu se pričakuje, da se bo javni dolg Slovenije (po maastrichtski definiciji) znižal na 66 % BDP do leta 2026, kar je bistveno pod povprečjem evroobmočja.
Napovedi napovedujejo, da bo slovenski BDP rasel za 1,6 % v letu 2025 in 2,4 % v letu 2026, pri čemer bo rast podprta predvsem z domačim povpraševanjem. Močna rast plač bo podprla zasebno potrošnjo, naložbe pa se bodo postopoma povečevale z vladinimi izdatki za obnovo po poplavah in s sredstvi EU, navaja OECD.
Digitalni evro v načrtu za leto 2029
Ministri bodo danes slišali tudi najnovejše informacije o digitalnem evru. Evropska centralna banka načrtuje, da bo digitalno različico evra prvič izdala v letu 2029, pod pogojem, da bodo evropski zakonodajalci do konca leta 2026 sprejeli potrebno zakonodajo, je razvidno iz uradnega dokumenta ECB iz oktobra.
Okvir upravljanja digitalnega evra je bil dogovorjen že na septembrskem srečanju finančnih ministrov. Meja posedovanja je določena na 3.000 evrov na osebo. Analiza ECB kaže, da takšen dogovor ne bi ogrozil finančne stabilnosti evroobmočja niti v najslabšem možnem scenariju.
Na mizi je tudi razprava o kriptovalutah stablecoin, katerih vloga na finančnih trgih postaja vse pomembnejša. Ministri iz držav bančne unije bodo slišali tudi redna polletna poročila nadzornih organov.
Preberite več:
Predsednik Evroskupine Paschal Donohoe je pred kratkim ocenil, da evropsko gospodarstvo kljub zunanjim pritiskom kaže odpornost. Bolgarija bo 1. januarja 2026 postala 21. članica evroobmočja, kar Donohoe vidi kot dokaz stabilnosti skupne valute.
