Analiza univerze Aston kaže, da povračilni ukrepi vsako evropsko državo postavijo v slabši položaj, kot če bi carine sprejela brez odziva. Slovenija bi bila kot izvozno odvisna ekonomija med ranljivejšimi.
Evropska unija in Velika Britanija bi v morebitnem carinskem sporu z ZDA utrpeli večjo škodo kot Amerika, ugotavlja nova ekonomska analiza univerze Aston iz Birminghama. Kot poroča Financial Times, so rezultati za Evropo neugodni.
Modeliranje je pokazalo, da bi bila vsaka evropska država na slabšem, če bi na ameriške carine odgovorila s povračilnimi ukrepi, kot če bi udarec prenesla brez odziva. Velika Britanija bi ob 25-odstotnih carinah in povračilnih ukrepih utrpela dvakrat večji gospodarski udarec, kot če bi se maščevanju odpovedala.
“Rezultati so nedvoumni: Velika Britanija se najbolje odreže, če se ne maščuje,” je pojasnila Jun Du, profesorica ekonomije na univerzi Aston, ki je vodila raziskavo. “Usklajeno maščevanje EU in Velike Britanije bi prineslo najslabši izid za Britanijo, skupno vzdržanje od povračilnih ukrepov pa najmanjše izgube.”
Trump je grožnjo s 25-odstotnimi carinami osmim evropskim državam izrekel sredi januarja, ko je pritiskal na Dansko, naj mu proda Grenlandijo. Umaknil jo je prejšnji teden med govorom v Davosu, potem ko je Kopenhagen obljubil razširitev ameriških baz na arktičnem otoku.
A grožnja carinskih sporov ostaja. Ameriški predsednik je ta teden zagrozil Južni Koreji s 25-odstotnimi dajatvami, tako EU kot Velika Britanija pa se še vedno pogajata z Washingtonom o podrobnostih lanskih carinskih premirij.
Tudi Slovenija bi bila med bolj ranljivimi. Izvozi predstavljajo 82 odstotkov BDP, farmacevtska industrija pa je že občutila posledice ameriških carin. Po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj se je ameriški uvoz iz Slovenije v prvi polovici lanskega leta zmanjšal za 830 milijonov dolarjev, kar ustreza 1,1 odstotka slovenskega BDP. Najbolj so bila prizadeta zdravila, povezana v dobavno verigo s Švico, za katera veljajo najvišje ameriške carine.
Če bi hotela Evropa resneje prizadeti Ameriko, bi morala vključiti tudi storitve, zlasti tehnologijo in finance, kjer je ključni trg. “Izziv je, da mora biti grožnja verodostojna,” je pojasnila Du. “Evropa ne more zagroziti z izključitvijo Googla ali Microsofta, lahko pa sprejme regulatorne ukrepe proti novim vstopom na trg.”
EU je bila pripravljena na odziv. Bruselj je imel v rokavu paket povračilnih carin na 93 milijard evrov vrednega ameriškega uvoza, od letal Boeing do avtomobilov, burbona in soje.
William Bain, vodja trgovinske politike pri Britanskih gospodarskih zbornicah, je ocenil, da je zaostrovanje carin “igra z negativno vsoto”. “Velika Britanija mora biti pri trgovini prožna in sklepati nove sporazume s ključnimi trgi. V svoj arzenal moramo dodati tudi nova pooblastila za gospodarsko varnost, da bomo lahko pogajali iz položaja moči,” je dodal.
