Googlov pravni direktor Kent Walker je v prispevku za Financial Times zapisal, da se Evropa ujeta v “paradoks konkurenčnosti”. Želi rast, a zapira dostop do orodij, ki bi jo sploh omogočila. Walker je poziv objavil na dan, ko so se evropski voditelji v Bruslju sestali na vrhu o konkurenčnosti. “Evropi prinašamo veliko vrednost,” je zapisal. “Postavljanje zidov, ki otežujejo uporabo najboljših svetovnih tehnologij, ne more biti v interesu celine.”
Toda celina se pač pripravlja na ravno to. Evropska komisija v prihodnjih tednih načrtuje zakon o razvoju oblačnih storitev in umetne inteligence (Cloud and AI Development Act), s katerim želi zmanjšati odvisnost od ameriških ponudnikov. Po podatkih analitske hiše Forrester več kot 80 odstotkov evropskih potreb po digitalni infrastrukturi pokrivajo neevropska, pretežno ameriška podjetja. Tehnološka poraba v Evropi bo letos prvič presegla 1,5 bilijona evrov, velik del pa teče v tako imenovane suverene oblačne rešitve.
Kako globoko sega ta odvisnost, je za Financial Times pojasnil direktor belgijskega centra za kibernetsko varnost Miguel De Bruycker. “Izgubili smo celoten oblak. Izgubili smo internet, bodimo iskreni,” je dejal. Popolno shranjevanje podatkov izključno na evropskih strežnikih je po njegovih besedah trenutno nemogoče, saj Amazon, Microsoft in Google držijo odločilni delež evropskega oblačnega trga.
Walker na to odgovarja s predlogom “odprte digitalne suverenosti” — Evropa bi ohranila nadzor nad ključno infrastrukturo, vrata globalnemu inoviranju pa bi pustila odprta. Predlaga partnerstva med evropskimi in ameriškimi podjetji, pri katerih bi podatki ostali na evropskih strežnikih in v skladu z evropsko regulativo, podjetja pa bi obdržala dostop do naprednih orodij.
Evropska stran pa gradi drugačne načrte. Francoski predsednik Emmanuel Macron napoveduje, da bo sporov z Washingtonom glede regulacije tehnologij le še več. Francija že pripravlja prehod z Zooma in Teamsa na domačo alternativo Visio do leta 2027.
In za te načrte že obstaja konkreten evropski ponudnik. Francoski Mistral AI je v torek sporočil, da njegova letna stopnja prihodkov presega 400 milijonov dolarjev — dvajsetkrat več kot pred letom dni. Med strankami šteje več kot sto velikih podjetij, od ASML do HSBC, 60 odstotkov prihodkov ustvari v Evropi. V začetku tedna je naznanil za 1,2 milijarde evrov naložb v podatkovne centre na Švedskem, svojo prvo infrastrukturno investicijo zunaj Francije. “Evropa je spoznala, da je njena odvisnost od ameriških digitalnih storitev dosegla prelomno točko,” je za Financial Times povedal Mistralov direktor Arthur Mensch.
Spor presega regulativo. Ameriški zakon CLOUD Act iz leta 2018 ameriškim organom omogoča, da od tamkajšnjih tehnoloških podjetij zahtevajo izročitev podatkov ne glede na to, kje na svetu so ti shranjeni. Trumpova administracija se na evropske digitalne predpise odziva z grožnjami o carinah. Za vsako slovensko podjetje, ki posluje prek ameriških oblačnih storitev, bodo posledice teh odločitev povsem oprijemljive.
