Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila najnovejše, najobsežnejše poročilo o stanju okolja v Evropi. Čeprav so bile dosežene pomembne izboljšave pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in onesnaženja zraka, ostaja splošno stanje okolja skrb vzbujajoče, predvsem zaradi nadaljnje degradacije narave, pretiranega izkoriščanja virov in izgube biotske raznovrstnosti.
Posledice pospešenih podnebnih sprememb so resen izziv za celotno staro celino, saj pomembno ogrožajo gospodarsko blaginjo, varnost in kakovost življenja prebivalcev.
Grožnja evropski konkurenčnosti
Poročilo jasno izpostavlja, da sta podnebne spremembe in degradacija okolja neposredna grožnja evropski konkurenčnosti, ki je močno odvisna od naravnih virov, kot so voda, zemlja in gozdovi. Za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 bo nujno odgovorno in trajnostno upravljanje teh virov.
Zaščita naravnih virov, obvladovanje podnebnih sprememb in zmanjšanje onesnaževanja prispevajo k odpornosti ključnih družbenih funkcij, kot so zagotovitev hrane, pitne vode in zaščita pred poplavami. Evropska komisija poziva k pospešem izvajanju politik Evropskega zelenega dogovora, ki so v skladu s prioritetami za inovacije, dekarbonizacijo in varnost.
Ranljivost evropske blaginje zaradi naravnih nesreč
Evropska unija je svetovni vodja v prizadevanjih za zmanjšanje emisij in uporabo obnovljivih virov energije, saj je od leta 2005 podvojila delež obnovljivih virov. Prav tako so izboljšave dosežene glede kakovosti zraka, recikliranja in učinkovite rabe virov ter spodbud k trajnim praksam, kot so zeleni zaposlitveni programi in trajnostno financiranje.
Leena Ylä-Mononen, izvršna direktorica EEA, je poudarila, da Evropa ne sme znižati svojih ambicij s področja podnebja in trajnosti, saj to odloča o naši prihodnosti.
Teresa Ribera, izvršna podpredsednica Evropske komisije, je opozorila na ranljivost evropske blaginje zaradi naravnih nesreč in okoljskih sprememb ter pozvala k pospešenemu sprejemanju ukrepov.
Evropa se segreva najhitreje
Posledice tega, da se naša celina segreva hitreje kot ostale, so že vidne v oblikah ekstremnih vremenskih dogodkov, ki ogrožajo zdravje ljudi, infrastrukturo, ekosisteme in gospodarstvo. Zaradi teh pritiskov je nujno prilagajanje družbe in gospodarstva, hkrati pa je treba zagotoviti, da nihče ni izključen iz tega procesa.
Zaradi neodgovornih vzorcev proizvodnje in potrošnje, upada biotska raznovrstnost, najbolj izrazito v prehranskem sistemu. Poročilo kaže, da cilji za zajezitev upada do leta 2030 verjetno ne bodo doseženi.
Vodnim virom v Evropi grozi pomanjkanje, saj je tretjina prebivalstva in teritorija pod vplivom vodne krize. Ohranjanje zdravih vodnih ekosistemov in zaščita porečij sta ključna za odpornost in trajnostno oskrbo s pitno vodo.
EEA poudarja, da je potrebna globoka preobrazba proizvodnih in potrošniških sistemov: dekarbonizacija gospodarstva, prehod k krožnemu gospodarstvu, zmanjševanje onesnaženja in odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Politike EU, kot je Zeleni dogovor, nudijo jasne cilje in pot do trajnosti.
Preberite več:
Poseben poudarek je na obnovi habitatov z rešitvami, ki temeljijo na naravi, in na zniževanju emisij v ključnih sektorjih, predvsem transportu in kmetijstvu. Povečanje krožnosti lahko zmanjša odvisnost Evrope od uvoza energije in surovin ter okrepi vodilno vlogo Evrope v zelenih inovacijah.
