Evropska unija je leta 2024 ustvarila povprečno 517 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je več kot leto prej in občutno več kot pred desetletjem. Na prvi pogled gre za zmeren porast, v resnici pa številke razkrivajo precej bolj kompleksno sliko evropskega gospodarstva.
Količina odpadkov na prebivalca se je od leta 2014 povečala za osem odstotkov, kar pomeni, da rast potrošnje in gospodarske aktivnosti še vedno prehiteva napredek pri zmanjševanju odpadkov. To odpira vprašanje, ali trenutni modeli krožnega gospodarstva sploh dohajajo realno dinamiko trga.
Recikliranje sicer raste, vendar precej počasneje. Leta 2024 je bilo v EU recikliranih povprečno 248 kilogramov odpadkov na prebivalca, kar predstavlja nekaj več kot 48 odstotkov vseh odpadkov. Delež se je v zadnjem letu praktično ustavil, kar kaže, da se sistem približuje svojim operativnim omejitvam.
Velike razlike med državami dodatno razkrivajo, da ne obstaja enoten evropski model. Nekatere države ustvarijo več kot dvakrat več odpadkov kot druge, kar je posledica kombinacije življenjskega standarda, potrošniških navad in učinkovitosti sistemov ravnanja z odpadki.
Primerjava izbranih držav EU
| Država | Odpadki na prebivalca (kg) |
| Avstrija | 782 kg |
| Danska | 755 kg |
| Slovenija | 526 kg |
| EU povprečje | 517 kg |
| Poljska | 387 kg |
| Estonija | 375 kg |
| Romunija | 305 kg |
Države z najvišjimi količinami odpadkov so praviloma tudi med gospodarsko razvitejšimi, kar potrjuje povezavo med potrošnjo in količino odpadkov. Po drugi strani pa ni nujno, da več odpadkov pomeni tudi večjo učinkovitost recikliranja, kar odpira prostor za izboljšave.
Za podjetja imajo ti podatki precej neposredne posledice. Pritisk na zmanjševanje odpadkov se bo nadaljeval, kar pomeni višje zahteve glede embalaže, proizvodnih procesov in logistike. Hkrati pa to odpira priložnosti za podjetja, ki razvijajo rešitve na področju recikliranja, ponovne uporabe in optimizacije virov.
Preberite več:
Tudi stagnacija recikliranja ni zanemarljiva. Če delež ne raste več bistveno, bo regulacija verjetno še strožja, saj bodo države morale doseči cilje z drugimi ukrepi, kar bo dodalo stroške za industrijo, predvsem v panogah z veliko embalaže. Na eni strani raste potrošnja, na drugi strani pa sistem ravnanja z odpadki vse težje sledi temu tempu. Prav v tem razkoraku se skrivajo tudi največje poslovne priložnosti.
En odgovor
Tako radi govorimo o recikliranju in krožnem gospodarstvu, v praksi pa se še vedno spodbujajo nakupi.