Še v petek so trgovci na nizozemskem plinskem vozlišču TTF stavili na miren marec. Norveški plinovod Troll je deloval s polno kapaciteto, meteorologi so napovedovali topel teden, analitiki Kpler pa so napovedali najnižjo povprečno ceno plina v zadnjih dveh letih. Tri dni pozneje je katarski QatarEnergy po napadu na svoje objekte prekinil proizvodnjo na polju North Field, skozi Hormuško ožino ne pluje praktično nobena tovorna ladja, evropske zaloge plina pa so pri 39 odstotkih, kar je občutno pod lanskimi 52.
V torek zjutraj evropski trgi odpirajo četrti zaporedni dan pod pritiskom geopolitičnega šoka z Bližnjega vzhoda. Terminske pogodbe na nemškem DAX so v minusu za odstotek, francoski CAC 40 izgublja 0,75 odstotka, britanski FTSE pa 0,7 odstotka, poroča CNBC na podlagi podatkov IG. Nočna seja v Aziji je prinesla nove izgube. Japonski Nikkei 225 je padel za tri odstotke na 56.279 točk, južnokorejski Kospi je po vrnitvi s ponedeljkovega praznika doživel najslabši dan v zadnjih 19 mesecih in izgubil 7,24 odstotka. Samsung Electronics je padel za skoraj deset odstotkov, SK Hynix za 12.
Toda najbolj zgovorna številka tega tedna ni na nobeni borzi. TTF, termometer evropske energetske varnosti, se je v ponedeljek dvignil za 45 odstotkov, na 46 evrov za megavatno uro. Cenovni skok, ki ga Euronews označuje za enega največjih v zadnjih letih, je neposredna posledica katarske prekinitve proizvodnje in zastoja v Hormuški ožini. North Field zagotavlja petino svetovnega LNG. En sam dogodek na Bližnjem vzhodu je v enem dnevu izničil tedne postopnega umirjanja cen. To je vzorec, ki Evropo vrača v leto 2022.
Skok cen je za Evropo posebno nevaren prav zaradi nizkih zalog. Po podatkih Trading Economics jih ima Nemčija pri 30 odstotkih, Francija pri 29, Nizozemska pri komaj 23. Napoved analitikov Kpler, da bo TTF v letu 2026 povprečno znašal 9,81 dolarja na milijon britanskih termalnih enot, je temeljila na predpostavki obilne atlantske ponudbe LNG. S prekinitvijo katarske proizvodnje in dejansko zaporo Hormuške ožine ta predpostavka ne drži več.
Nafta medtem nadaljuje rast. Brent se je v torkovem zgodnjem trgovanju gibal pri 79,91 dolarja za sod, WTI pa pri 72,78 dolarja, kar pomeni nadaljnji dvig glede na ponedeljkov zaključek. Po podatkih AP je pretok tankerjev skozi Hormuško ožino, skozi katero teče petina svetovne nafte, praktično zastal. Maersk in Hapag-Lloyd sta prekinila vse tranzite. Predstavnik Iranskih Revolucionarnih gard je po poročanju Bloomberga naznanil, da Iran ne bo dovolil izplutja nafte iz regije. Analitičarka CNBC Amrita Sen ocenjuje, da oborožene sile ZDA in Izraela sicer imajo zmogljivost, da nevtralizirajo iranski nadzor nad ožino, a da je posamezne napade na plovila veliko težje preprečiti. Tri tankerje je zadelo že konec tedna.
V noči na torek se je konflikt razširil na Savdsko Arabijo. Obrambno ministrstvo v Rijadu je po poročanju CNBC sporočilo, da sta dva brezpilotna letala zadela ameriško veleposlaništvo. Iran je z dronom napadel tudi savdsko rafinerijo Ras Tanura pri Dammamu, ki so jo iz previdnosti zaprli. Širjenje konflikta na preostale naftne proizvajalke v Zalivu napetost na trgih le še krepi.
Zlato se ohranja v bližini rekordnih ravni. CBS News navaja ponedeljkov zaključek pri 5.408 dolarjih za unčo, kar je le nekaj odstotkov pod januarskim vrhom. Indeks strahu VIX je poskočil na najvišjo raven v letošnjem letu, 21,44 točke. Na ameriškem Wall Streetu so v ponedeljek sicer kupci na nižjih ravneh obrnili začetni padec in S&P 500 zaprli praktično nespremenjen pri 6.882 točkah, Nasdaq pa je pridobil 0,36 odstotka, a terminske pogodbe v torek zjutraj že beležijo nov padec za skoraj odstotek.
Ključno vprašanje za trge je, kako dolgo bo Hormuška ožina zaprta. Holger Schmieding, glavni ekonomist pri Berenberg, ocenjuje, da bi podaljšana zapora občutno prizadela globalno rast in dvignila inflacijo. Obenem napoveduje, da bo Washington storil vse za preprečitev dolgotrajnega skoka cen energentov pred vmesnimi volitvami novembra. Toda za Evropo je morda še bolj zaskrbljujoč signal s trga obrestnih mer. Verjetnost znižanja obrestne mere ECB do decembra je po podatkih Trading Economics padla na le 30 odstotkov. Če cene plina in nafte ostanejo povišane, bi ECB utegnila odlagati rahljanje monetarne politike, kar bi prizadelo evropsko industrijo, ki se je šele začela pobirati.
Še posebej ranljive so panoge, ki so odvisne od nizkih cen energentov. Avtomobilska industrija je to v ponedeljek že občutila: BMW in Volkswagen sta na evropskih borzah izgubila po pet odstotkov. Obrambni velikani in energetske družbe so doživeli izjemen dan. Norveški Equinor je pridobil osem odstotkov, Shell skoraj pet, britanski BAE Systems šest. Podoben vzorec se je ponovil na azijskih borzah, kjer so južnokorejske obrambne delnice poskočile za več kot 20 odstotkov.
Pretekli teden je kazal na umirjanje. Danes Evropa ugotavlja, da je celina, ki je po letu 2022 zamenjala ruske dobavitelje z zalivskimi, morda le prestavila eno tveganje na drugo.
