Najnovejši podatki Eurostat za konec leta 2025 kažejo, da se je inflacija v evrskem območju umirila. Decembra je letna stopnja rasti cen znašala 2,0 odstotka, kar pomeni približevanje cilju Evropske centralne banke in jasen preobrat po obdobju izrazitih cenovnih pritiskov. Za večino držav članic to pomeni bolj predvidljivo okolje za potrošnike in podjetja.
Podatek sam po sebi ni presenečenje. Inflacija se v Evropi umirja že več mesecev, a decembrska številka je pomembna predvsem zato, ker potrjuje, da gre za trajnejši trend, ne zgolj za kratkoročno nihanje.
Evropski trendi in slovenska realnost
Slovenija je del evrskega območja, a njena izkušnja z inflacijo v zadnjih letih ni bila povsem enaka povprečju. Medtem ko se je inflacija na ravni EU v letu 2025 postopno zniževala, so bile v Sloveniji cene hrane, storitev in nekaterih energentov še vedno relativno visoke. To se je poznalo v vsakdanjem življenju, pa tudi v stroških poslovanja.
Po podatkih Statističnega urada se je inflacija v Sloveniji v drugi polovici leta sicer umirjala, a počasneje kot v nekaterih primerljivih državah. Razlika ni dramatična, je pa dovolj velika, da vpliva na zaznavo življenjskih stroškov.
Eden od elementov, kjer Slovenija izstopa, so cene električne energije. Po podatkih Eurostata so se cene elektrike za gospodinjstva v Sloveniji v letu 2025 znižale, kar je v evropskem okviru prej izjema kot pravilo. Ta padec je pomemben, saj energija neposredno vpliva tako na proračune gospodinjstev kot na konkurenčnost podjetij.
V več državah članicah so cene energije ostale visoke ali so se znižale le minimalno. Slovenija je bila med redkimi državami, kjer je bil padec opazen, kar je deloma posledica državnih ukrepov in regulacije.
Gospodarska rast Evrope stabilna
Ob umirjanju inflacije se pozornost preusmerja na gospodarsko rast. Po jesenski napovedi Evropska komisija naj bi se rast v evrskem območju v letu 2026 okrepila, Slovenija pa naj bi se gibala okoli dveh odstotkov.
To je solidna, a ne izstopajoča številka. Pomeni stabilnost, ne pa preboja. Slovenija ostaja močno vpeta v evropski gospodarski prostor, zato bo njen razvoj v veliki meri odvisen od razmer v Nemčiji, Italiji in Avstriji, ki so ključni trgi za slovensko gospodarstvo.
Za gospodinjstva pomeni nižja inflacija predvsem počasnejšo rast cen, ne pa nujno njihovega znižanja. Življenje ne postaja cenejše, postaja pa bolj predvidljivo. Za podjetja je to še pomembnejše, saj omogoča bolj zanesljivo načrtovanje stroškov in investicij.
V Sloveniji se bo učinek umirjene evropske inflacije pokazal z zamikom. Deloma zaradi strukture cen, deloma zaradi domačih davčnih in regulativnih odločitev. Evropa se umirja hitreje, Slovenija nekoliko bolj previdno.
Preberite več:
Podatki Eurostata kažejo, da je evrsko območje ob koncu leta 2025 doseglo pomembno ravnotežje. Inflacija se je približala cilju, cene se umirjajo, negotovosti je manj kot leto ali dve nazaj. Slovenija je del tega trenda, a ga ne občuti enako hitro in enako močno.
