Nova raziskava Evropske komisije za turizem (ETC) izpostavlja spremembe v potovalnih navadah Evropejcev to pomlad in poletje. Poročilo Wave 21 z naslovom “Spremljanje razpoloženja za potovanja po Evropi” kaže, da Evropejci, čeprav je splošna namera za potovanja nižja kot lani (72 odstotkov, kar je padec za 3 odstotne točke), načrtujejo daljša bivanja, večjo porabo in bolj raznolike destinacije, poroča Travel Daily News International.
Najvišjo namero za potovanja imajo prebivalci Poljske (80 odstotkov), nato Združenega kraljestva (79), Nizozemske (75), Španije (75) in Italije (73 odstotkov). Najmanj pa bodo verjetno potovali Francozi (65 odstotkov), Belgijci (68), Avstrijci (69), Švicarji (69) in Nemci (70 odstotkov). Potovalni vzorci se razvijajo, saj Evropejci vse pogosteje izbirajo potovanja, vezana na dogodke, in alternativne destinacije.
Tradicionalne sredozemske destinacije beležijo rahel padec priljubljenosti za osem odstotkov, medtem ko se je zanimanje za Vzhodno Evropo povečalo za tri odstotke na letni ravni. Predsednik ETC Miguel Sanz je ob predstavitvi rezultatov dejal, da ti podatki znova potrjujejo odpornost povpraševanja po potovanjih po Evropi.
“Kljub stalni globalni negotovosti Evropejci še naprej dajejo prednost smiselnim potovanjem. Njihova visoka samozavest – ki se kaže v daljših bivanji, večji porabi in pripravljenosti na raziskovanje – pomeni močno željo po ponovni povezanosti z destinacijami in kulturami po celini. To predstavlja dragoceno priložnost za destinacije in podjetja, da bolje upravljajo tokove obiskovalcev in razširijo koristi turizma izven tradicionalnih središč,” je dejal Sanz.
Potovanja za Evropejce ostajajo prioriteta pri potrošnji. Med aprilom in septembrom letos namerava 27 odstotkov Evropejcev potovati trikrat ali več, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Potniki prav tako nameravajo ostati dlje: 42 odstotkov se jih odloča za počitnice, ki trajajo od sedem do dvanajst noči, kar je enajst odstotkov več kot leta 2024.
Rastoči proračuni za potovanja kažejo, da Evropejci pri osebni potrošnji še dajejo prednost potovanjem. Skoraj tretjina (30 odstotkov) jih za posamezno potovanje načrtuje porabo med 1.501 in 2.500 evri na osebo, kar je sedemodstotkov več. Nadaljnjih 17 odstotkov pričakuje, da bodo porabili več kot 2.500 evrov.
Finančne skrbi počasi popuščajo, čeprav za potovanja še naprej predstavljajo glavno oviro. Skrb, da bodo stroški potovanj zaradi inflacije višji, je padla s 23 na 17 odstotkov, skrb zaradi osebnih financ pa na 14 odstotkov, kar je tri odstotne točke manj. Med prioritetami pri porabi prednjači nastanitev (27 odstotkov), sledita hrana in pijača (20 odstotkov), nato pa aktivnosti na destinaciji (16 odstotkov).
Mlajši potniki (18–24 let) pogosteje trošijo za nakupovanje (15 odstotkov) in luksuzna doživetja (enajst odstotkov), medtem ko dajo potniki, starejši od 55 let, več na udobje – 33 odstotkov več za nastanitev in 24 odstotkov za hrano.
Priljubljenost alternativnih destinacij narašča. Južna in sredozemska Evropa ostajata najbolj pogosti izbiri – to pomlad in poletje 41 odstotkov evropskih potnikov načrtuje obisk teh regij. A zanimanje za ti regiji se iz leta v leto zmanjšuje, saj nekateri potniki iščejo nove destinacije.
Države, kot so Avstrija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Belgija in Bolgarija, beležijo rahel porast zanimanja za približno 1 odstotek. Znotraj izbrane države ostajajo priljubljena velika mesta, turistične vasice in letovišča (53 odstotkov), a kar 35 odstotkov potnikov se odloča za manj znane lokacije, 13 odstotkov pa načrtuje raziskovanje oddaljenih krajev.
Preberite več:
Potniki, ki izbirajo manj oblegane kraje, običajno ostanejo dlje (38 odstotkov načrtuje desetdnevna potovanja, v primerjavi z 21 odstotki tradicionalnih turistov) in trošijo več – številni načrtujejo več kot 2.500 evrov na potovanje. Podbnebje prav tako oblikuje potovalne izbire: kar 81 odstotkov Evropejcev pravi, da podnebne spremembe vplivajo na njihov način potovanja – to je sedem odstotkov več kot lani.
Potniki temu prilagajajo navade: 17 odstotkov pozorneje spremlja vremensko napoved, 15 odstotkov išče blažje podnebje, 14 odstotkov pa se izogiba destinacijam z ekstremno vročino. To povečano zavedanje je lahko eden od razlogov za večje zanimanje Evropejcev za hladnejše ali alternativne regije v toplejšem delu leta.
