Gospodinjstva v evrskem območju držijo denar na strani, ker pričakujejo višje davke. Anketa Evropske centralne banke v enajstih državah je pokazala, da strah pred fiskalnimi bremeni in skrb glede prihodnjega dohodka zavirata potrošnjo — kljub padajoči inflaciji in rastočim plačam.
Posebej zgovoren je podatek o zaupanju. Anketiranci, ki svoji vladi ne zaupajo, strahu pred davki pripisujejo občutno večji pomen kot tisti, ki ji zaupajo. Države z javnim dolgom nad 100 odstotki BDP beležijo najvišje stopnje varčevanja.
Podpredsednik ECB Luis de Guindos je v govoru v Madridu povedal, da se stopnja varčevanja gospodinjstev le počasi znižuje z viškov, doseženih v zadnjih letih. “Svet se je spremenil in Evropa se mora prilagoditi novi paradigmi. Tesnejše sodelovanje in integracija nista izbira, ampak edina pot naprej.”
ECB napoveduje, da bo gospodarska rast v evrskem območju letos presegla en odstotek, v prihodnjih letih pa dosegla 1,4 odstotka. Glavni motor bo domače povpraševanje, a visoko varčevanje zavira okrevanje potrošnje.
Inflacija je decembra dosegla ciljnih dva odstotka. Rast plač ostaja močna, čeprav naj bi se do konca leta umirila. Brezposelnost je blizu zgodovinskih najnižjih ravni.
De Guindos med dejavniki negotovosti izpostavlja geopolitične napetosti in ameriške carine, ki so prizadele izvoznike in odložile poslovne naložbe. Zlato, tradicionalno zatočišče v negotovih časih, je medtem doseglo rekordne ravni.
Slovenski javni dolg znaša 66 odstotkov BDP, kar je pod kritičnim pragom. Vendar tudi doma razprava o davčni in pokojninski reformi vpliva na razpoloženje gospodinjstev.
