Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v novem poročilu revidirala regijsko gospodarsko napoved za leto 2025. Napoved je za 0,2 odstsotni točki nižja od februarskih projekcij. EBRD zdaj pričakuje, da bodo gospodarstva, v katera vlaga – med njimi je tudi slovensko – v povprečju zrasla za 3 odstotke, v letu 2026 pa bo gospodarska rast s 3,4-odstotno rastjo nekoliko okrevala.
Do revizije je prišlo sredi globalnih ekonomskih pretresov, kar odraža že naslov poročila, “Čas negotovosti”. Med glavnimi pretresi globalnih razsežnosti so razmah negotove trgovinske in gospodarske politike, šibkejše zunanje povpraševanje in učinki novih tarif ZDA. Projekcije EBRD so zdaj slabše za večino regij, nad katerimi bdi banka, najbolj pa so se znižale napovedi za Zahodni Balkan, Srednjo Evropo (tudi Slovenijo) in Baltske države.
Za Slovenijo je v letu 2025 sedaj napovedana gospodarska rast v višini 1,9 odstotka, kar je -0,1 odsotne točke manj kot februarja. Glede na evropsko povprečje, ki je ocenjeno na 3 odstotke, je letos napovedana rast za Slovenijo 1,1 odstotek nižja, v primerjavi z ostalimi državami Srednje Evrope in Baltskimi državami pa 0,5 odstotne točke nižja. V letu 2026 naj bi si rast opomogla na 2,3 odstotka, kar je v primerjavi s februarsko napovedjo -0,1 odstotne točke manj. Lani in predlani je rast znašala po 1,6 in 2,1 odstotka.
“Čeprav bo razumevanje vseh makroekonomskih učinkov sveže napovedanih tarif malo trajalo, je jasno, da naše regije vstopajo v obdobje povečane negotovosti in počasnejše rasti,” je razložila glavna ekonomistka EBRD, Beata Javorcik. “Blaženje trgovinskih napetosti s konstruktivnim dialogom in doseganje konsenza med ključnimi deležniki trgovinske politike sta ključna, saj daljša negotovost prinaša boleče stroške za gospodarstvo.”
Inflacija v regijah EBRD v poročilu kaže skrb vzbujajoč preobrat. Potem ko je proti koncu 2022 pri 17,5 odstotka dosegla višek in septembra 2024 padla na 5,3 odstotka, je februarja 2025 znova porasla na 6,1 odstotka. Te premike poročilo pripisuje povpraševanju, ki odraža ohlapno fiskalno politiko in rast nominalnih plač.
Preberite več:
Kljub temu naj bi povprečni dolg v teh regijah naslednja štiri leta ostal stabilen pri približno 52 odstotkov BDP. Stabilnost dolga je odvisna od fiskalnih ukrepov, predvsem zmanjšanja nekaterih izdatkov, če je pričakovati višjo porabo za obrambo, industrijo in plačilo obresti.
