Evropska čebelarska zveza je znova opozorila Evropsko komisijo na pomembne pomanjkljivosti v urejanju medu, ki omogočajo goljufije in ponarejanje tega dragocenega izdelka. Hkrati pozdravljajo nedavno vzpostavitev delovne skupine, imenovane Honey Platform, ki naj bi okrepila nadzor nad pristnostjo medu in uvedla sistem sledljivosti.
Spremembe evropske direktive o medu, ki so začele veljati junija lani, uvajajo strožje označevanje porekla medu in določajo nove standarde kakovosti, a je po mnenju čebelarske zveze še vedno veliko odprtih vprašanj.
Ena od ključnih pobud je prav ustanovitev delovne skupine Honey Platform, v kateri sodelujejo strokovnjaki, predstavniki čebelarskih organizacij, polnilcev, uvoznikov, trgovcev in potrošnikov. Zvezina predstavnika, Andreas Thrasyvoulou iz Grčije in Urška Ratajc iz Slovenije, aktivno sodelujeta pri oblikovanju priporočil za izboljšave. Skupina naj bi med drugim svetovala o metodah za zanesljivejši nadzor medu in vzpostavitvi sistema sledljivosti, ki bi omogočil sledenje od čebelarja ali uvoznika do končnega izdelka na polici.
Zakonske vrzeli odpirajo vrata manj kakovostnemu in ponarejenemu medu
Evropska čebelarska zveza vztraja, da je treba zapolniti pravne vrzeli, ki trenutno odpirajo prostor za vnos manj kakovostnega ali celo ponarejenega medu na evropski trg. V pismu komisiji so zato izpostavili več kritičnih pomanjkljivosti, med njimi neobstoječe izvedbene akte, ki bi določali metode preverjanja skladnosti medu z zahtevami kakovosti.
Poudarjajo tudi pomanjkanje jasnih predpisov za zaznavanje odstranjevanja hidroksimetilfurfurala (HMF) iz pregretega medu, prepoved dodajanja umetnih encimov ter minimalne vsebnosti cvetnega prahu, ki naj bi bil prisoten v filtriranem medu. Prav tako so izrazili zaskrbljenost zaradi neusklajenega označevanja, saj trenutno filtriran med sodi pod definicijo pekovskega medu, kar po njihovih ocenah ni upravičeno, poleg tega pa se na etiketah pogosto pojavljajo generični izrazi, kot je “mešanica”, ki skrivajo pravo poreklo medu.
Preberite več:
Zveza obenem opozarja, da trenutna zakonodaja pritiska tudi na poštene čebelarje. Problematični so predvsem parametri, kot so diastazno število in vsebnost HMF-ja, saj nekateri naravni medovi po naravi vsebujejo nižjo encimsko aktivnost, kar zakonodaja ne priznava kot izjemo. Prav tako so naravna odstopanja v kakovosti sortnih medov širše neurejena. Evropska čebelarska zveza, ki združuje 55 organizacij iz 30 držav in zastopa več kot 414.000 čebelarjev, zato vztraja pri spremembah pravil, ki bodo hkrati ščitile kakovost medu in poštene proizvajalce.
