Gospodarska rast evroobmočja bi se lahko bistveno bolj upočasnila zaradi učinkov carinskih dajatev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot se je sprva domnevalo po ocenah Evropske centralne banke (ECB), inflacija pa bi se lahko kratkoročno znižala zaradi kaosa v svetovni trgovini, je v sredo poročal Reuters, sklicujoč se na vire znotraj ECB.
Zaradi Trumpovih carin bi evropsko gospodarstvo lahko stagniralo, upi na hitrejše okrevanje pa bi lahko usahnili. ECB je prejšnji mesec napovedala, da bi trgovinska vojna z ZDA v prvem letu lahko zmanjšala gospodarsko rast evroobmočja za 0,5 odstotne točke in na kratko zvišala cene, če bi Evropska unija odgovorila z enakimi ukrepi.
Vendar pa bodo carinske dajatve, ki jih je Trump predstavil prejšnji teden in so začele veljati danes, precej bolj škodljive, kot so nakazovale prejšnje napovedi, zato je ECB naročila pripravo novih projekcij, ki jih bodo guvernerji ECB uporabili na svojem naslednjem srečanju 17. aprila. Neformalni pogovori o tem bi se lahko začeli že ta teden v Varšavi, na robu srečanja predstavnikov vseh 20 držav evroobmočja.
Viri, na katere se sklicuje Reuters, se strinjajo, da je bila prejšnja ocena v višini 0,5 odstotne točke prenizka, eden izmed njih pa je dejal, da bi lahko učinek presegel eno odstotno točko. To bi v bistvu izničilo celotno predvideno gospodarsko rast, saj se za letos pričakuje, da bo BDP evroobmočja zrasel le za približno 1 odstotek.
Takšna upočasnitev gospodarstva bi lahko kratkoročno znižala inflacijo. A nekateri menijo, da bi večja razdrobljenost svetovne trgovine skozi čas lahko privedla do strukturno višje inflacije.
Cene energentov so razmeroma nizke, evro se trenutno krepi, donosi na podjetniške obveznice pa naraščajo – vse to prispeva k upočasnjevanju inflacije. Poleg tega so mednarodni trgi, vključno s tako imenovanimi varnimi zavetji, kot so ameriške državne obveznice, v kaosu.
Preberite več:
Vsi ti dejavniki bi lahko privedli do novega znižanja obrestnih mer prihodnji teden. Skoraj vsi vplivni oblikovalci politik ECB so v javnih nastopih že podprli znižanje obrestnih mer, le en – Avstrijec Robert Holzmann – je temu nasprotoval. Novo znižanje referenčne obrestne mere naj bi bilo že sedmo v zadnjem letu.
Trenutni pretresi na svetovnih trgih za zdaj ne ovirajo monetarne politike, zato še ni bilo nobenih pogovorov o novih ukrepih za izboljšanje likvidnosti ali kreditne dejavnosti.
