Eurostat je danes objavil, da je sezonsko prilagojena industrijska proizvodnja v EU januarja upadla za 1,6 odstotka glede na december, v evroobmočju pa za 1,5 odstotka. Analitiki v anketi Reutersa so pričakovali 0,6-odstotno rast. Gre za najslabše odstopanje od napovedi v zadnjih mesecih. Decembrski padec je bil po reviziji milejši od prvotne ocene, 0,6 namesto 1,4 odstotka. Januarski upad torej ni nadaljevanje prejšnjega trenda, temveč nov padec. Slovenija, ki je med najbolj izvozno odvisnimi članicami unije, je januarja zabeležila 3-odstotni medletni padec industrijske proizvodnje, četrti zapored.
Medletna primerjava za evroobmočje je prav tako razočarala; proizvodnja je bila za 1,2 odstotka nižja kot januarja 2025, medtem ko je konsenz napovedoval 1,4-odstotno rast. Evropska industrija po podatkih Reutersa proizvaja manj kot leta 2021, visoki energetski stroški, zaostrena konkurenca kitajskih proizvajalcev, ameriške carine in slabo povpraševanje po evropskih avtomobilih pa sektorju že leta ne dopuščajo okrevanja.
Za Slovenijo, ki v EU izvozi več kot tri četrtine svoje industrijske proizvodnje, je stanje pri trgovinskih partnerjih neposredno merljivo v domačih knjigah naročil. Nemčija, ki absorbira več kot petino slovenskega izvoza, proizvaja 9 odstotkov manj kot pred petimi leti, po poročanju Reutersa. Nemške tovarne so decembra zabeležile 2,9-odstotni mesečni padec, drugi najgloblji v EU za Slovaško (4,9 odstotka) in pred Španijo (2,6 odstotka). Slabša nemška naročila se pri slovenskih dobaviteljih v avtomobilski industriji in predelavi kovin praviloma pokažejo z eno- do dvomesečnim zamikom.
Statistični urad (SURS) je objavil podrobno razčlenitev slovenskega padca. Predelovalna industrija, ki zaposluje največji delež delavcev v zasebnem sektorju, se je januarja skrčila za 2,4 odstotka, občutno manj od 4,5-odstotnega decembrskega upada. Upočasnitev je opazna, a obseg predelave ostaja pod lansko ravnjo. Rudarstvo se je v enem mesecu preobrnilo iz 2,5-odstotne rasti v 16,3-odstotni padec. Oskrba z električno energijo, plinom in paro je po skoraj 5-odstotni decembrski rasti januarja padla za 6,8 odstotka.
Razlike med članicami so občutne. Poljska (6,9 odstotka), Švedska (4,8) in Hrvaška (4,5) so decembra medletno rasle, medtem ko je Slovaška padla za 8,5 odstotka, Luksemburg za 7,9 in Bolgarija za 6,8. Slovenija se s 3-odstotnim medletnim padcem uvršča v spodnjo tretjino, a daleč od dna. Industrijska proizvodnja v celotni EU je v letu 2025 sicer rasla za 1,5 odstotka glede na 2024. Nekatere članice so se že izvile iz krčenja. Slovenija zaenkrat ne.
Gradbena dejavnost se giblje v nasprotni smeri kot industrija. Po Eurostatovih podatkih je gradbena proizvodnja decembra v Sloveniji medletno poskočila za 10,2 odstotka, tretji največji porast v EU za Slovaško in pred Finsko. Avstrija, ki ima s Slovenijo tesno prepleten gradbeni trg, je medletno padla za 12,3 odstotka.
Evropska komisija v zimski napovedi ocenjuje slovensko gospodarsko rast za leto 2026 na 2,4 odstotka. Ta ocena temelji na predpostavki, da se bo industrijska proizvodnja stabilizirala, zasebna potrošnja pa ostala močna. Januarski podatki prvo predpostavko spodkopavajo. ECB je 5. februarja ključne obrestne mere zadržala nespremenjene pri 2,15 odstotka za glavne operacije refinanciranja. Slovenska industrija se krči že četrti mesec, njeni največji trgovinski partnerji prav tako. Pot do stabilizacije je daljša, kot je Bruselj predvideval.
