Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek predlagala nov skupni finančni instrument, iz katerega naj bi se krilo povečano vojaško porabo Evropske unije.
Predlagala je, da se državam članicam EU omogoči večji fiskalni prostor za naložbe v obrambo, da bi se izognile ukrepom zaradi presežnega primanjkljaja, hkrati pa je za tovrstne naložbe predlagala odobritev skupno 150 milijard evrov posojil v naslednjih petih letih.
V pogovoru z novinarji je predstavila načrt, imenovan Rearm Europe, ki v petletnem obdobju predvideva izdatke v višini 750 milijard evrov za vojsko. Kot poroča Politico, je Von der Leyen predlog predstavila v pismu, v torek zjutraj poslanem vladam vseh 27 držav članic.
Njen odziv prihaja le nekaj ur po tem, ko je Donald Trump prekinil vojaško pomoč Ukrajini in po pripetljaju v petek, ko se je sestanek med ameriškim predsednikom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sprevrgel v prepir.
Pričakuje se, da bo 27 veleposlanikov držav članic EU izrazilo stališča na sestanku v Bruslju kasneje popoldne. V četrtek bo sklican nov vrh voditeljev EU, kjer bi lahko načrt hitro odobrili.
“Evropa je pripravljena bistveno povečati svoje izdatke za obrambo v odgovor na kratkoročno potrebo po nujni podpori Ukrajini, pa tudi kot odziv na dolgoročno potrebo po prevzemanju večje odgovornosti za evropsko varnost,” je Von der Leyen povedala novinarjem. Komentar kaže na pričakovano oddaljevanje evropskih držav od Nata, ki ga pod Trumpom vse manj štejejo za zanesljivega partnerja in ki se vse bolj distancira tako od Ukrajine kot Evrope.
Von der Leyen in Evropska komisija, ki nadzira javno porabo vseh držav članic, sta napovedali, da bosta aktivirali klavzulo, po kateri stroški za vojsko in obrambo ne bodo upoštevani v mehanizmu EU, ki kaznuje članice, če kršijo stroge evropske omejitve proračunskega primanjkljaja.
Po pravilih EU proračunski primanjkljaj katerekoli članice ne sme preseči treh odstotkov BDP. Če se to zgodi, država vstopi v t. i. postopek presežnega primanjkljaja in je prisiljena zmanjšati primanjkljaj za 0,5 odstotka letno. Junija lani je Evropska komisija navedla, da so bili izpolnjeni pogoji za začetek tega postopka proti Belgiji, Franciji, Italiji, Madžarski, Malti, Poljski in Slovaški.
Za zdaj ni jasno, ali bodo postavljeni kakršni koli pogoji za vojaško porabo, da bi preprečili, da bi že močno zadolžene države zapadle v še večji dolg. Finančni ministri EU naj bi se sestali na načrtovanem srečanju v začetku prihodnjega tedna, kjer se pričakuje razprava o predlogu.
V okviru načrta so predvidena tudi ugodna posojila za države, ki želijo povečati vojaško porabo. Nov instrument, vreden 150 milijard evrov letno, bi bil namenjen nakupu vseh vrst vojaške opreme, vključno s topništvom, raketami, strelivom in brezpilotnimi letali. S temi sredstvi bi lahko financirali tudi pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini.
Drugo odprto vprašanje je vir financiranja. Najverjetneje bo del teh sredstev prišel iz 93 milijard evrov neizkoriščenih sredstev sklada za okrevanje po pandemiji Covid-19, ki je bil vzpostavljen leta 2021. Rešitev bi bila politično elegantna, saj bi za prerazporeditev denarja zadostovala večina glasov držav članic, ne bi pa bilo potrebno doseči soglasja.
Evropska komisija želi pritegniti čim več zasebnih vlagateljev v vojaški sektor, obenem pa se že dolgo omenja možnost, da bi Evropska investicijska banka (EIB) omogočila večje obsege posojil za obrambo in vojaške projekte.
Ideja je prišla na dan po Trumpovi ukinitvi vojaške pomoči Ukrajini, ko se je izjalovil poskus, da bi Ukrajina podpisala sporazum, ki bi ZDA omogočil dostop do rudnin v vrednosti 500 milijard dolarjev.
ZDA v sporazumu Ukrajini niso ponudile nobenih varnostnih zagotovil, medtem ko Trump še naprej trdi, da so ZDA za različne oblike pomoči Ukrajini porabile 350 milijard dolarjev – čeprav kongresni dokumenti in ameriški mediji navajajo, da je dejanski znesek med 2022 in 2024 znašal približno 180 milijard evrov, pri tem pa del sredstev sploh še ni bil porabljen.
Preberite več:
V zadnjih dneh je več evropskih držav napovedalo novo pomoč Ukrajini. Velika Britanija je napovedala porabo 1,6 milijard funtov za nakup 5.000 raket za protizračno obrambo, Španija je obljubila vojaško opremo v vrednosti milijarde evrov, Kanada pa bo poslala 25 oklepnih vozil in letalske simulatorje za usposabljanje ukrajinskih pilotov na bojnih letalih F-16.
V načrtu je tudi oblikovanje t. i. “koalicije voljnih”, ki bi jo sestavljale evropske in Natove države, pripravljene poslati mirovne enote v Ukrajino, ko bo dosežen mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo. Trenutno so pripravljenost na takšno misijo izrazile Kanada, Francija in Velika Britanija.
