Evropska komisija je v petek sporočila, da odlaša z napovedanim predlogom novih podnebnih ciljev Evropske unije, ki bi moral biti objavljen v prvem četrtletju letošnjega leta in bo določil, za koliko bo Evropa zmanjšala škodljive emisije ogljika do leta 2040.
Iz Bruslja so prejšnji mesec sporočili, da bodo v prvem četrtletju letos dopolnili evropske zakone o podnebnih spremembah, kar se napoveduje že dlje časa in s čimer bi se moral določiti nov cilj za leto 2040. Smisel cilja za leto 2040 je, da imajo države članice EU smernice za ekonomske norme, ki bi tudi po dosegi obstoječih ciljev za leto 2030 vodile do dolgoročnega cilja Evropske unije, da do leta 2050 doseže ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov.
Predlog pa je naletel na politični odpor, saj nekatere države članice in evropski poslanci ne želijo podpreti predlaganega cilja zmanjšanja emisij za 90 odstotkov, kar je Komisija predhodno navajala kot verjetno številko za leto 2040. Podnebni cilji EU se določajo z zakonskim predpisom, ki določa, v kolikšni meri morajo države članice zmanjšati stopnjo škodljivih emisij glede na referenčne ravni iz leta 1990.
Evropska komisija predlaga zakonske ukrepe, vendar je za njihovo uvedbo potrebno, da predlog podpre večina poslancev Evropskega parlamenta in ga nato odobrijo predstavniki držav članic v Evropskem svetu. Tiskovni predstavnik Komisije na redni tiskovni konferenci v petek ni navedel, kdaj bi lahko Komisija uradno objavila nov cilj za leto 2040.
Evropska unija, tako kot večina držav sveta, februarja ni izpolnila roka za predložitev podnebnega načrta za zmanjšanje emisij do leta 2035 Združenim narodom. Za nalrt Komisija pravi, da bi moral izhajati iz cilja za leto 2040, ki pa ga še vedno ni.
Kljub temu Evropska unija obljublja, da ne bo odstopila od svojih obveznosti glede podnebnih sprememb, čeprav je ameriški predsednik Donald Trump medtem ukinil okoljske cilje ZDA, največjega svetovnega gospodarstva, ter državo umaknil iz globalnega Pariškega podnebnega sporazuma.
Evropa je celina, ki se najhitreje segreva, v zadnjih letih pa jo pestijo katastrofalni vročinski valovi, poplave in suše, za katere znanstveniki pravijo, da so neposredno povezani z globalnim segrevanjem, ki ga povzroča človeška dejavnost, predvsem škodljive emisije toplogrednih plinov.
Toda ambiciozna evropska zelena agenda se sooča z vse večjimi pritiski industrijskega sektorja in nekaterih vlad, ki trdijo, da okoljska pravila škodijo podjetjem, ki se že tako spopadajo z visokimi cenami energentov in padcem prihodkov. Evropska unija se je v začetku tega meseca po pozivih iz sektroja prav tako strinjala z omilitvijo prej zastavljenih pravil o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za proizvajalce avtomobilov.
Preberite več:
Nekateri uradniki EU neuradno opozarjajo tudi na nepripravljenost, da bi se ravno zdaj začeli politični pogovori o podnebnih ciljih za leto 2040, pred predsedniškimi volitvami na Poljskem maja. Poljska trenutno predseduje Evropskemu svetu za šest mesecev, do julija, ko bo to vlogo prevzela Danska.
Varšava je pred šestimi leti nasprotovala podnebnim ciljem EU za leto 2050, pri čemer je kot glavni razlog navajala visoke stroške energetske tranzicije v državi, ki v veliki meri temelji na premogovnih elektrarnah. “Ne vidim, kako bi večina držav lahko podprla 90-odstotno zmanjšanje,” je za Reuters povedal neimenovani diplomatski vir, ki se je skliceval na stališča nekaterih držav članic glede cilja za leto 2040.
