Evropska komisija bo predvidoma aprila začela uradno preiskavo o državni pomoči, ki jo Francija namenja gradnji šestih jedrskih reaktorjev tipa EPR2 na lokacijah Penly, Gravelines in Bugey. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire z neposrednim poznavanjem zadeve, regulatorja skrbi, da bi pomoč utrdila tržno prevlado državnega energetskega koncerna EDF, ki že zdaj proizvede okrog tri četrtine francoske električne energije.
Francija je novembra 2025 v Bruselj poslala prošnjo za odobritev paketa, ki vključuje subvencionirano posojilo za financiranje vsaj polovice gradbenih stroškov, 40-letno pogodbo za razliko v ceni električne energije in delitev tveganja med državo in EDF. Predhodna ocena stroškov celotnega programa znaša 72,8 milijarde evrov v cenah iz leta 2020. Prvotna napoved iz leta 2022, ko je predsednik Macron napovedal jedrsko renesanso Francije, je znašala 51,7 milijarde evrov, a je do leta 2023 narasla na 67,4 milijarde. Preiskovalna revija Alternatives Économiques je februarja objavila analizo, po kateri bi končni račun utegnil doseči 250 milijard evrov.
EDF načrtuje zagon prvega reaktorja v Penlyju leta 2038, naslednje enote pa naj bi sledile v intervalih od 12 do 18 mesecev. Skupaj bi šest reaktorjev dodalo okrog 10 gigavatov zmogljivosti in nadomestilo starajoče se obrate. Končno investicijsko odločitev namerava Francija sprejeti do konca leta 2026. Uradnik francoskega ministrstva za energijo je v sredo za Reuters zatrdil, da preiskava Komisije ne bo upočasnila projekta in da pričakuje hiter postopek.
Avstrija, ki dosledno nasprotuje jedrski energiji, bi utegnila izpodbijati odobritev pred Sodiščem EU, kot je storila pri britanski elektrarni Hinkley Point C. Francosko računsko sodišče je v poročilu iz januarja 2025 opozorilo, da industrija “še zdaleč ni pripravljena” na gradnjo te razsežnosti in da EDF še ni predložil napovedi dobičkonosnosti programa.
