Evropska komisija je predstavila predlog, ki bi lahko pomembno vplival na prihodnost avtomobilske industrije v Evropski uniji. Če bo sprejet, bi omilil doslej veljavno odločitev o popolni prepovedi prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035. A medtem ko je v Bruslju poteza predstavljena kot tehnična prilagoditev, slovenski avtomobilski dobavitelji nanjo gledajo precej bolj zadržano in predvsem realno.
V Slovenskem avtomobilskem grozdu (ACS) ocenjujejo, da predlog Evropske komisije za slovenska podjetja ne bo imel bistvenega neposrednega vpliva. Razlog je preprost. Slovenska avtomobilska industrija se že danes prilagaja potrebam svojih kupcev in ni vezana zgolj na eno tehnologijo ali en tip pogona.
Obenem pa opozarjajo, da sama sprememba pravil ne bo dovolj, če EU in države članice ne bodo hkrati izboljšale konkurenčnosti poslovnega okolja. Gre torej za več kot vprašanje motorjev. Gre za vprašanje prihodnosti evropske industrije.
Kaj pravzaprav predlaga Bruselj?
Uredba EU, sprejeta leta 2023 v okviru evropskega zelenega dogovora, je predvidevala 100-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ za nova osebna vozila in kombije do leta 2035. V praksi bi to pomenilo konec prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem v Evropski uniji.
Zdaj Evropska komisija predlaga spremembo. Namesto popolne odprave motorjev bi proizvajalci dosegli 90-odstotno zmanjšanje emisij iz izpušnih cevi, preostalih deset odstotkov pa bi lahko kompenzirali z drugimi ukrepi. Med njimi so uporaba nizkoogljičnega jekla, proizvodnja vozil na e-goriva ali biogoriva ter drugi trajnostni pristopi v proizvodnji.
Podpredsednik Evropske komisije za industrijo Stéphane Séjourné ob tem poudarja, da EU s tem ne opušča svojih podnebnih ciljev. “Cilji ostajajo enaki, spreminja se le način izračuna,” je dejal. Bruselj želi proizvajalcem zagotoviti več fleksibilnosti, zlasti v obdobju, ko se avtomobilska industrija sooča s pritiskom Kitajske in ZDA.
Predlog vključuje tudi dodatno prožnost pri doseganju vmesnih ciljev za leta 2030–2032 ter posebno obravnavo malih električnih avtomobilov, ki bi se pri izračunih upoštevali ugodneje. V to kategorijo bo sodil tudi novi električni Twingo, ki ga bo Renault prihodnje leto začel proizvajati v novomeškem Revozu.
Vpliv na slovenske dobavitelje bo omejen
V ACS Slovenskem avtomobilskem grozdu, ki združuje ključne slovenske dobavitelje avtomobilske industrije, poudarjajo, da sprememba pravil igre zanje ne pomeni preobrata. Slovenska podjetja so namreč že danes vpeta v različne verige vrednosti, od klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem do električnih pogonov in hibridnih rešitev.
“Naša podjetja se prilagajajo svojim kupcem. To počnejo že danes in to bodo počela tudi v prihodnje,” sporočajo iz grozda. Po njihovem mnenju imajo podjetja do leta 2035 še dovolj časa za prilagoditve, četudi se zakonodaja vmes še spremeni.
A ob tem opozarjajo na bistveno težavo. Sama regulacija ne bo rešila evropske avtomobilske industrije, če se ne izboljšajo osnovni pogoji poslovanja. Med ključnimi izzivi izpostavljajo visoke cene energentov, stroške dela in potrebo po več vlaganjih v raziskave in razvoj.
Agresivna konkurenca
Evropska avtomobilska industrija se danes ne sooča le s prehodom v elektrifikacijo, temveč tudi z agresivno konkurenco iz Azije in Severne Amerike. Kitajski proizvajalci električnih vozil vstopajo na evropski trg z bistveno nižjimi cenami, ameriški trg pa svojo industrijo podpira z obsežnimi subvencijami.
V tem kontekstu je po mnenju slovenskega avtomobilskega grozda razprava o motorjih zgolj del širše slike. Brez sistemskih ukrepov, od dostopnejše energije do stabilnega investicijskega okolja, bo evropska industrija težko ohranila konkurenčnost, ne glede na to, ali bo leta 2035 dovoljeno prodajati določene tipe motorjev ali ne.
Okoljevarstveniki zaskrbljeni nad predlogom
V okoljski organizaciji Focus predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU, predvideno za leto 2035, označujejo kot nevaren korak nazaj v evropski podnebni politiki. Zaskrbljeni nad napovedjo so tudi v stranki Vesna – zelena stranka.
“Z zniževanjem ambicije se ustvarja prostor za nadaljnjo prodajo najbolj onesnažujočih vozil, hkrati pa se umetno zavira prehod na električno mobilnost. Mehanizmi kreditov za zeleno jeklo, biogoriva in e-goriva ne prinašajo dejanskih prihrankov emisij, temveč omogočajo navidezne emisijske prihranke, ki podaljšujejo odvisnost od fosilnih goriv in uvoza surovin z vprašljivo sledljivostjo,” je za STA povedala Katjuša Šavc, strokovna sodelavka Focusa.
Misija GREMO
Slovenska avtomobilska industrija se na prihodnost pripravlja že nekaj let. V okviru Misije GREMO, ki jo ACS vodi skupaj z državo in raziskovalnimi institucijami, nastaja dolgoročna strategija zelene in digitalne preobrazbe panoge.
Med projekti so razvoj električnih pogonskih sistemov, sistemi za shranjevanje energije, lahki materiali, digitalizacija proizvodnje in dvig kakovosti procesov. Cilj je jasen: povečati dodano vrednost, okrepiti inovativnost in izboljšati strukturo zaposlenih, predvsem v korist višje izobraženih kadrov.
Čeprav se zdi razprava o motorjih z notranjim zgorevanjem na prvi pogled tehnična, v resnici razkriva globlje vprašanje: ali bo Evropa znala svojo industrijsko preobrazbo voditi dovolj premišljeno, da bo hkrati dosegla podnebne cilje in ohranila gospodarsko moč.
Preberite več:
Za zdaj slovenski dobavitelji ostajajo pragmatični. Prilagajali se bodo, tako kot vedno. A hkrati jasno sporočajo, da brez resnih ukrepov za konkurenčnost tudi najbolj prilagodljiva zakonodaja ne bo dovolj.
