Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi načina, kako Rim uporablja svoj mehanizem “zlate delnice” (golden power) za pregled tujih investicij, saj meni, da tak pristop krši načela enotnega trga EU.
V središču spora je italijanski sistem, ki organom omogoča blokiranje ali nalaganje pogojev tujim investicijam v sektorjih, ki jih Rim šteje za strateško pomembne – od energetike in telekomunikacij do financ in zdravstva. Bruselj trdi, da Italija ta instrument uporablja preveč široko in diskriminatorno, pretežno cilja na podjetja iz drugih držav članic EU.
Problem je posebej prišel do izraza v več odmevnih primerih. Italijanske oblasti so leta 2023 blokirale poskus nemške Lufthanse, da poveča svoj delež v letalskem prevozniku ITA Airways, nato pa so naložile stroge pogoje Deutsche Telekomu pri nakupu deleža v italijanskem telekom operaterju. Podobno je bilo tudi s francoskim EDF-om, ko je poskušal razširiti poslovanje v Italiji.
Evropska komisija meni, da Italija krši dve ključni načeli – prosto gibanje kapitala in svobodo ustanavljanja, ki sta temeljna stebra enotnega trga. Bruselj posebej poudarja, da so mnoge od teh intervencij protekcionistične narave, zasnovane za zaščito domačih podjetij pred konkurenco iz preostale EU, in ne za zaščito legitimnih varnostnih ali strateških interesov.
Rim mirno reagira, obljublja reformo predpisov
Italijanska vlada je takoj po objavi odločitve Bruslja reagirala mirneje, kot se je pričakovalo. Minister za gospodarstvo Giancarlo Giorgetti je za agencijo ANSA izjavil, da “Komisija postavlja pomisleke glede norme, znane kot Golden Power, reformirane leta 2022 pod vlado Draghija”.
“V konstruktivnem in sodelovalnem duhu bomo predlagali normativno reformo, ki bo razjasnila situacijo in presegla pomisleke. Prepričani smo, da bo to omogočilo skupni okvir pristojnosti,” je dejal minister, poroča Il Sole 24 Ore.
Tiskovka Evropske komisije Arianna Podestà je na brifingu za novinarje poudarila, da postopek “ni usmerjen v noben konkreten primer”, temveč “se nanaša na golden power sam po sebi”, poroča Euronews Italia. Vendar pa, kot navaja Il Fatto Quotidiano, je očitno, da se je vse začelo s primerom bančnega “risika”, v katerem so se spopadli interesi vlade Melonijeve in banke UniCredit.
Politično ozadje spora
Italijanski mediji so enotni v oceni, da za postopkom stoji konkretna afera iz letošnje pomladi. Kot piše Il Fatto Quotidiano, je vlada letos uporabila golden power, da bi blokirala poskus UniCredita prevzeti Banco BPM, kar je sprožilo ostre reakcije iz Bruslja. List navaja, da je komisarka za finančne storitve Maria Luís Albuquerque mesece delala na tem primeru, a je bil postopek “zagozden na mizi predsednice Ursule von der Leyen, ki skrbi za vzdrževanje dobrih odnosov z Georgio Meloni”.
Levičarski list L’Unità poudarja politično ozadje odločitve italijanske vlade, navaja, da je bil golden power uporabljen delno zaradi vladne agende v bančnih zadevah – s “prijateljskimi” prevzemi družin Del Vecchio in Caltagirone nad Mediobanco prek Monte dei Paschi di Siena – delno pa zato, ker je Banco BPM zakoreninjen v Lombardiji, kjer ima Liga močne interese in podporo volivcev.
“V vladnih krogih je bila prisotna tudi retorika o ‘tuji’ naravi UniCredita, ki so ga ocenili kot nosilca interesov zunaj države,” piše L’Unità ter dodaja, da druga največja italijanska banka po tržni kapitalizaciji v resnici plačuje davke v Italiji, z njo upravljajo italijanski managerji, tuji delničarji pa nimajo kontrolnega deleža.
Kaj sledi
V sporočilu Komisije, ki ga prenaša ANSA, je navedeno, da sporna norma “tvega, da omogoča neupravičene intervencije iz ekonomskih razlogov, ogrožajoč načela enotnega trga”, ter da se “prekriva s pristojnostmi Evropske centralne banke”. Italija ima zdaj dva meseca časa, da odgovori na formalne pomisleke Komisije. Če svoje prakse ne uskladi z evropskimi pravili, sledi možnost sprožitve postopka pred Sodiščem EU.
Ta primer prihaja v času, ko vse več evropskih držav posega po podobnih mehanizmih nadzora tujih investicij, sklicujoč se na nacionalno varnost. Vendar Bruselj vztraja, da morajo biti takšni ukrepi sorazmerni, transparentni in nediskriminatorni – predvsem pa ne smejo biti paravan za ekonomski nacionalizem, ki spodkopava integracijo evropskega trga
