Evropska plinska skladišča s 30-odstotno polnostjo bodo ob koncu zime najpraznejša v petih letih

Vojna v Iranu je Evropo ujela v najslabši izhodiščni položaj za prihodnjo kurilno sezono, odkar je leta 2022 Rusija prekinila dobavo plina po plinovodih. Kot navaja inštitut Bruegel, so evropska plinska skladišča ob koncu februarja vsebovala 46 milijard kubičnih metrov plina; v istem obdobju lani jih je bilo 60, pred dvema letoma pa 77. Kot odstotek razpoložljive kapacitete to pomeni 30 odstotkov polnosti, kar je daleč pod petletnim povprečjem 41 odstotkov za ta čas v sezoni.

Dokler so evropski uradniki to jemali kot nadzorovano nižjo raven zalog po blagi zimi, je bil scenarij nevšečen, ne kritičen. Nato je 28. februarja koalicija ZDA in Izraela napadla Iran, Teheran je z droni in raketami odgovoril na zalivsko energetsko infrastrukturo, državno podjetje QatarEnergy pa je ustavilo proizvodnjo pri Ras Laffanu in razglasilo višjo silo na sklenjenih pogodbah, poroča Bloomberg. S tem je iz globalnega trga izpadlo 18 do 20 odstotkov vse svetovne ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

Evropska referenčna cena TTF je v enem tednu poskočila z 32 na 50 evrov za megavatno uro. Goldman Sachs je po poročanju Bloomberga aprilsko projekcijo revidiral na 55 evrov; analitik SEB Research Ole Hvalbye opozarja, da bi mesec zaprtja Hormuške ožine ceno potisnil nad 60, v najslabšem scenariju pa nad 100 evrov, kar je raven, ki jo je Evropa nazadnje videla v višku ruske energetske krize leta 2022.

Razlike med državami so ostre. Italija je z zalogami nad 50 odstotki kapacitete daleč najboljše postavljena država v EU — po besedah ministra za industrijo Adolfa Ursa sad večletne diverzifikacije, ki je Rim spremenila v tranzitno vozlišče za severnoafriški in azerbajdžanski plin ter ameriški LNG. Nemčija, največja evropska ekonomija in lastnica četrtine vseh evropskih plinskih skladišč, dosega le 20,5 do 21,6 odstotka. Francija je pri okrog 21 odstotkih, kar po oceni Economics Observatory skupaj z Nemčijo pomeni raven, ki je primerljiva z zgodnjimi meseci po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Za Centralnoevropsko regijo (Poljska, Češka, Madžarska) poleg plinske krize teče že od januarja vzporedna naftna kriza: naftovod Druzhba je po ruskem dronu pri Brodyju nedostopen, Slovaška je razglasila energetske izredne razmere.

Ker Slovenija nima lastnih podzemnih plinskih skladišč, je njena preskrba neposredno odvisna od stanja v evropskem omrežju in pogodb dobaviteljev. Cene goriv za gospodinjstva so vezane na 14-dnevno povprečje cen naftnih derivatov; naslednja uskladitev je predvidena v torek, 10. marca. Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, je za Bloomberg Adria ocenil, da je neposreden vpliv na slovensko potrošniško inflacijo zaenkrat omejen: goriva za osebna vozila predstavljajo 4,3 odstotka povprečne potrošniške košarice, energenti za ogrevanje pa dodatnih 0,7 odstotka, skupaj okoli pet odstotkov. Neposreden udarec pa čutijo veliki industrijski odjemalci, ki imajo pogodbe vezane na mesečni ali četrtletni TTF indeks in ne uporabljajo terminskih instrumentov za zaščito pred cenovnimi nihanji. Petrol, največji uvoznik naftnih derivatov v državi, javnost pomirja: zaloge so zadostne za daljše operativno obdobje, nabavni viri pa dovolj razpršeni.

Pravo merilo krize bo poleti, ko se skladišča polnijo za naslednjo zimo. Po oceni štirih analitikov, ki jih navaja Reuters, bo EU do konca marca dosegla le 22 do 27 odstotkov polnosti, kar bi bilo petletno dno. Da bi dosegla priporočeno 90-odstotno raven do novembra, bo morala uvoziti 180 LNG tankerjev več kot lani, in to v razmerah, ko je katarska Ras Laffan ustavljena, Norveška pa, kot največja dobaviteljica plina po plinovodih, že črpa na zgornjem robu zmogljivosti. Azijsko povpraševanje bo na globalnem spot trgu neposredno tekmovalo z evropskim, kar bo polnjenje skladišč še dodatno podražilo.

Oxford Economics ocenjuje, da bo iransko-zalivska kriza inflacijo v euroobmočju dvignila za 0,3 do 0,5 odstotne točke na skupaj okrog 2,3 odstotka; to je projekcija pred morebitno nadaljnjo eskalacijo. V skrajnem scenariju Goldman Sachs, ki predvideva mesec zaprtja Hormusa in nafto pri 100 dolarjih za sod, bi se inflacija do konca leta 2026 dvignila za skoraj dve odstotni točki nad osnovno projekcijo, ECB pa bi bila primorana dvigniti obrestne mere, ki jih je junija 2025 po letih rezanja zamrznila. Evropa torej ne vstopa le v poletje polnjenja skladišč z izpraznjenimi rezervoarji. Vstopa v morebiti najdražje polnjenje v zgodovini, prav v trenutku, ko se je njena industrija šele začela izvlačevati iz stagnacije.