Evropska unija tudi letos intenzivno podpira projekte, ki krepijo odzivnost slovenskega trga dela. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je nedavno odobrilo 1,3 milijona evrov iz Evropskega socialnega sklada plus (ESF+) za posodobitev informacijskega sistema Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, ključne digitalne platforme, ki bo omogočila boljše načrtovanje usposabljanja in hitrejše usklajevanje znanj s potrebami delodajalcev in gospodarstva.
Celotni projekt je vreden skoraj 1,94 milijona evrov, sredstva EU pa pokrivajo večji del te investicije. Namen posodobitve je jasen: digitalizirati in izboljšati upravljanje podatkov, ki povezujejo izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, s čimer naj bi prispevali k večji konkurenčnosti posameznikov in podjetij na hitro spreminjajočem se trgu dela.
Zakaj je ta projekt pomemben?
Vse več strokovnjakov opozarja, da bodo digitalna znanja in kompetence ključ do uspeha na trgu dela prihodnosti. Tradicionalni informacijski sistemi pogosto ne zmorejo spremljati dinamičnih sprememb na trgu dela, kot so potrebe po novih znanjih v sektorjih, ki jih poganja digitalizacija ali zelena tranzicija. Posodobljen, povezan sistem bo omogočal:
- boljše spremljanje trendov na trgu dela,
- napovedovanje potreb po kompetencah,
- usklajevanje izobraževalnih programov z dejanskimi zaposlitvenimi priložnostmi,
- podporo aktivnim politikam zaposlovanja,
- digitalno vodenje projektov in evidenc.
To ni le tehnična nadgradnja, temveč metrični korak v strateško upravljanje človeških virov, tako za posameznike kot delodajalce. Evropska sredstva tako pomagajo Sloveniji, da ne zaostaja za hitrimi globalnimi trendi in izzivi, kot sta avtomatizacija in umetna inteligenca, ki oblikujeta novo realnost trga dela.
Koliko evropskih sredstev Slovenija črpa vsako leto?
Evropska sredstva, ki jih Slovenija prejme, ni majhna številka, čeprav marsikdo morda ne spremlja teh cifer vsak dan. Gre za potresen delež državnega proračuna, ki vsako leto resno vpliva na razvojne projekte, nova delovna mesta, inovacije in reforme.
Po podatkih Ministrstva za finance naj bi Slovenija leta 2025 iz evropskih strukturnih skladov pričakovano prejela skoraj 340 milijonov evrov. To vključuje sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Večina sredstev je namenjena prav izobraževanju, zaposlovanju in usklajevanju ponujenih znanj s potrebami trga dela.
Če pogledamo širšo sliko celotnega večletnega finančnega obdobja, ima Slovenija v programskem okviru 2021–2027 na voljo skupaj približno 3,26 milijarde evrov iz kohezijske politike (ki združuje tudi ESF+, ESRR in druge sklade). Ta sredstva so namenjena spodbujanju konkurenčnosti, regionalnega razvoja, digitalne in zelene tranzicije, ter vključevanju vseh prebivalcev v tržno življenje.
Za perspektivo: v prejšnjem programskem obdobju 2014–2020 je Slovenija pridobila več kot 3,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev, ki so podprla številne infrastrukturne, socialne in gospodarske projekte.
Evropska sredstva motor za trg dela
Slovenija je letos potrdila, da je v okviru obdobja 2014–2020 izkoristila skoraj vsa kohezijskih sredstva, kar je dokaz, da država v praksi zna črpati evropska sredstva in jih uspešno uporabiti za lokalne projekte. V letu 2023 je ministrstvo izdalo podpore v vrednosti 334 milijonov evrov iz programskega obdobja 2021–2027, kar je že več kot 10 % vse razpoložljive podpore iz tega novega okvira.
To pomeni, da Slovenija še vedno aktivno črpa in izvaja projekte, ki sofinancirajo:
- delovna mesta in usposabljanja,
- digitalne infrastrukture in rešitve,
- trajnostno mobilnost,
- inovacije in konkurenčnost gospodarstva,
- socialne programe.
Evropska sredstva so torej ena glavnih gonilnih sil prenove trga dela, kjer digitalizacija in prilagodljivost sta dve ključni besedi, ki ju politika, podjetniki in zaposleni poslušajo vse pogosteje.
Projekt, ki je pravkar dobil podporo države in EU za modernizacijo informacijskega sistema, je dober primer, kako lahko manjši, a pametno usmerjeni evropski vložki pripomorejo k bolj odzivnemu trgu dela in večji konkurenčnosti posameznikov.
Preberite več:
Ko danes govorimo o prihodnosti dela, o umetni inteligenci, digitalnih kompetencah in fleksibilnih poklicnih poteh, je jasno, da moramo imeti prave podatke ob pravem času. Ta nov sistem, ki ga omogočajo evropska sredstva, bo Sloveniji pomagal pri tem, da znanja ne sledijo le trendom, pač pa te trende tudi usmerjajo.
