V zadnjem letu so evropske banke še povečale odvisnost od ameriškega dolarja, opozarja evropski bančni regulator EBA (European Banking Authority). Njegovo najnovejše poročilo razkriva, da je delež dolarjev v strukturi financiranja evropskih bank dosegel najvišjo raven v zadnjem desetletju – kar 13,1 odstotka vsega financiranja, kar pomeni večjo izpostavljenost valutnim tveganjem in morebitnim pretresom na finančnih trgih.
Po navedbah EBA je skupna izpostavljenost evropskih bank do sredstev, izraženih v ameriških dolarjih, konec leta 2024 dosegla 23 odstotkov vseh njihovih sredstev, kar je skoraj štiri odstotne točke več kot leto prej. Ta trend kaže, da evropske banke vse bolj uporabljajo dolar kot glavno valuto za financiranje poslov in investicij – predvsem preko depozitov, vrednostnih papirjev in kratkoročnih posojil.
Zaskrbljenost zaradi tega narašča, saj se mnogi spomnijo preteklih kriz, ko je pomanjkanje dostopa do dolarjev povzročilo pritisk na likvidnost. Evropske banke so v veliki meri odvisne od ameriških denarnih trgov, zato bi vsakršna omejitev dostopa do dolarjev lahko hitro vplivala na stabilnost finančnega sistema v evroobmočju.
Glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB), Philip Lane, je že prejšnji mesec opozoril, da bi se lahko banke znašle pod pritiskom, če bi dolarsko financiranje usahnilo. To bi bilo posebej občutljivo v obdobju, ko so globalne finančne razmere nestabilne in ko ameriška politika postaja vse bolj nepredvidljiva.
Trumpove tarife in napetosti s Fedom povečujejo negotovost
Skrbi je dodatno poglobil ameriški predsednik Donald Trump, ki je letos uvedel nov val trgovinskih tarif in začel pritiskati na ameriško centralno banko (Federal Reserve). Takšni politični pritiski povečujejo tveganje, da bi v primeru napetosti ali tržnega šoka dostop do ameriških dolarjev postal otežen tudi za evropske banke.
Zaradi tega so evropski in britanski regulatorji bankam že naročili, naj opravijo stresne teste, s katerimi preverjajo odpornost svojih bilanc proti nenadnemu pomanjkanju dolarjev.
Po ugotovitvah EBA se je zlasti povečala uporaba dolarjev v poslih z vrednostnimi papirji in pri nezavarovanem financiranju, kar pomeni, da banke prevzemajo večje tveganje za kratkoročne likvidnostne šoke.
EBA je v poročilu opozorila tudi na “pomembno valutno neskladje” v bilancah evropskih bank. Približno tretjina njihovih sredstev je denominiranih v tujih valutah, predvsem v dolarjih, medtem ko tuje valute predstavljajo le petino obveznosti. To pomeni, da številne banke nimajo popolne zaščite pred valutnimi tveganji, kar bi lahko postalo težava, če bi se menjalni tečaji hitro spremenili.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je oktobra opozoril, da morajo banke in regulatorji učinkoviteje spremljati likvidnostna tveganja v pomembnih valutah, kot je dolar. EBA pa dodaja, da je treba posebno pozornost nameniti stabilnemu financiranju v tujih valutah in učinkovitemu upravljanju valutnih vrzeli.
Povečana odvisnost evropskih bank od dolarja pomeni, da je finančna stabilnost EU v še večji meri povezana z ameriškimi trgi. V primeru, da bi se ZDA odločile za omejitve v dostopu do dolarjev ali če bi prišlo do novih geopolitičnih napetosti, bi lahko tudi slovenske banke in podjetja, ki poslujejo v dolarjih, občutila posledice.
Preberite več:
V zadnjih letih so banke v Sloveniji sicer manj izpostavljene tujim valutam, a trendi v evroobmočju nakazujejo, da so globalna finančna tveganja vse bolj prepletena. EBA zato poziva vse evropske banke, naj povečajo nadzor nad valutnimi vrzelmi in zagotovijo večjo preglednost pri virih financiranja.
