Evropske borze v torek odpirajo po štirih dneh, vlagatelje čaka Trampov ultimat Iranu

Evropske borze v torek po štirih zaporednih dneh brez trgovanja odpirajo v pogojih, kakršnih trgi niso doživeli od začetka vojne z Iranom. V času zaprtja, od velikega petka do velikonočnega ponedeljka, so se kopičile novice, ki bodo v prvih urah trgovanja sprožile močne premike v obe smeri, poročajo CNBC, Yahoo Finance in Reuters.

Zadnji evropski trgovalni dan je bil četrtek, 2. aprila. Takrat je S&P 500 zaključil pri 6.582 točkah, nafta WTI je poskočila za 11,4 odstotka na 111,54 dolarja za sodček, Brent pa za 7,8 odstotka na 109,03 dolarja. Wall Street je vendarle zaključil teden s 3,1-odstotno rastjo S&P 500, prvi pozitiven teden od začetka vojne.

V štirih dneh zaprtja so se zgodili trije prelomni dogodki. Prvič, OPEC+ je v nedeljo odobril povečanje proizvodnje za 206.000 sodčkov na dan za maj, a je odločitev po oceni CNBC večinoma simbolična, ker vojna omejuje izvoz iz ključnih držav članic. Drugič, predsednik Trump je v nedeljo Iranu postavil ultimat: če Teheran do torka do 20. ure po vzhodnoameriškem času ne odpre Hormuške ožine, bodo ZDA bombardirale elektrarne in mostove. Na Fox News je nekaj ur pozneje vendarle dejal, da “obstajajo dobre možnosti” za dogovor v ponedeljek. Tretjič, Axios je poročal o pogajanjih med ZDA, Iranom in regionalnimi posredniki o 45-dnevnem premirju, a so možnosti za sporazum pred rokom ocenili kot majhne.

Azijski trgi, ki so danes že trgovali, so se odzvali mešano. Japonski Nikkei 225 je pridobil 1,2 odstotka, južnokorejski Kospi 0,8 odstotka, indijski Nifty 50 pa je izgubil pol odstotka, poroča CNBC. Ameriški terminski posli na indeks S&P 500 so danes zjutraj kazali navzdol. Na nastajajočih trgih, ki so ob praznikih trgovali z nizkim obsegom, so tečaji pridobivali, saj vlagatelji stavijo na premirje, poroča Bloomberg.

Saudska Arabija je za maj azijskim kupcem zaračunala rekordno visoko premijo na svojo nafto, ker ponudbe v regiji primanjkuje, navaja Bloomberg. Irak je azijskim trgovcem in rafinerijam sporočil, da lahko nalagajo iraško surovo nafto, ker plovila z njo zdaj lahko prehajajo Hormuško ožino na podlagi iranskega izvzetja. Razvoj bo eden od prvih resnih preizkusov, ali se ožina dejansko odpira.

Morda najpomembnejša vest vikenda za energetske trge: dva katarska tankerja z utekočinjenim zemeljskim plinom, Al Daayen in Rasheeda, plujeta proti Hormuški ožini, poroča Bloomberg na podlagi podatkov o sledenju plovil. Oba sta naložila LNG v katarskem izvoznem obratu konec februarja in od takrat stala v Zalivu. Če preplujeta ožino, bo to prvi izvoz utekočinjenega plina iz Perzijskega zaliva od začetka vojne. V četrtek je prazen omanski tanker Sohar že preplul ožino ob omanski obali, a brez tovora. Tokrat gre za naloženi plovili, kar bi bil konkreten signal, da se dobavna veriga plina začenja odmašiti.

Analitiki opozarjajo, da bo teden izjemno zahteven. “Dokler traja negotovost glede končnega izida v Iranu, bodo trgi verjetno ostali volatilni,” je za CNBC ocenil Lin iz SGMC Capital. Hiroki Shimazu, glavni strateg pri MCP Asset Management, je dodal, da gre za “trg, ki ga poganjajo dogodki in na katerem tveganje naslovov prevladuje nad pozicioniranjem.” Donos na desetletno ameriško državno obveznico je zrasel na 4,362 odstotka s 3,962 odstotka pred vojno, indeks volatilnosti VIX pa se je dvignil z ravni pod 20 na okrog 24.

Poleg geopolitike bo v petek pozornost usmerjena na ameriški indeks cen CPI za marec, ki bo nakazal, ali se energetski šok že prenaša na širšo inflacijo. V sredo rezultate objavlja letalska družba Delta, kar bo prvi pogled na stanje ameriške potrošnje v pogojih drage nafte.