Evropska komisija je decembra lani napovedala umik popolne prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, ki bi morala veljati od leta 2035. Namesto stoodstotnega zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida bo novi cilj 90-odstoten, preostalih deset odstotkov pa bodo proizvajalci lahko nadomestili s krediti za uporabo nizkoogljičnega jekla ali sintetičnih goriv. Odločitev, ki jo bo še moral potrditi Evropski parlament, je razdelila panogo, a velike nemške in francoske koncerne ni odvrnila od elektrifikacije.
Volkswagen je septembra na sejmu IAA Mobility v Münchnu predstavil družino štirih cenovno dostopnih električnih modelov, ki bodo na trg prišli letos. ID. Polo, ID. Cross, Škoda Epiq in Cupra Raval bodo temeljili na posodobljeni platformi MEB+ in stali okrog 25.000 evrov. Koncern iz Wolfsburga je obenem napovedal deset milijard evrov vredno naložbo v proizvodne zmogljivosti v Španiji, vključno z gradnjo gigatovarne baterij v Saguntu, vredne tri milijarde evrov. Po besedah direktorja skupine Oliverja Blumeja ostaja cilj jasen: do leta 2030 naj bi električna vozila predstavljala 80 odstotkov prodaje v Evropi.
Tudi Mercedes-Benz ostaja predan električnemu prehodu. Kot poroča Bloomberg, koncern pripravlja največjo serijo novih modelov v svoji zgodovini: letos bo predstavil 18 vozil, med njimi več povsem električnih. Do leta 2030 naj bi polovico prodaje predstavljala povsem električna vozila ali priključni hibridi. V BMW-ju so novembra začeli dobavljati iX3, prvi model nove generacije Neue Klasse. Gre za vozilo z 800-voltno arhitekturo, ki naj bi postavilo nove standarde učinkovitosti in dosega. Direktor Oliver Zipse je na sejmu IAA ponovil, da elektromobilnost ostaja strateška prioriteta.
Številke iz prvih enajstih mesecev leta 2025 nakazujejo pozitiven trend. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA je delež povsem električnih vozil v registracijah novih avtomobilov v EU dosegel 16,9 odstotka, kar je 3,5 odstotne točke več kot v istem obdobju leta 2024. Novembra je delež poskočil na 21,3 odstotka, kar je medletno izboljšanje za 44 odstotkov. Skupno je bilo v enajstih mesecih registriranih 1,66 milijona novih električnih avtomobilov. Nemčija je kljub političnim pritiskom na Bruselj zabeležila 41-odstotno rast, sledile so Belgija, Nizozemska in Francija.
Lucien Mathieu, direktor za avtomobile pri okoljski organizaciji Transport & Environment, opozarja, da popuščanje regulatornih ciljev ne bo rešilo strukturnih težav evropske avtomobilske industrije. Po njegovih besedah so evropski proizvajalci po pandemiji dajali prednost dobičkom pred obsegom prodaje, kar je avtomobile podražilo, obenem pa so zaostali za kitajskimi tekmeci pri naložbah v elektrifikacijo. Povpraševanje po električnih vozilih raste, tržni delež je v tretjem četrtletju 2025 dosegel okrog 17 odstotkov, nakupne cene pa se približujejo bencinskim modelom. Zmanjševanje ambicij regulacije bi po Mathieujevi oceni le podaljšalo odvisnost od zastarelih tehnologij.
Kitajska konkurenca ostaja glavna skrb. Po podatkih Dataforcea so znamke, kot sta BYD in MG, v prvi polovici leta 2025 v Evropi zabeležile trikratno rast prodaje. BYD je v Nemčiji prodajo povečal za 385 odstotkov, čeprav uvozne dajatve kitajske proizvajalce silijo v prilagajanje strategij. Analitiki Boston Consulting Group napovedujejo za leto 2026 pravi boj za prevlado med zahodnimi in kitajskimi proizvajalci, ki bo odločil, kdo bo vodil evropski trg v naslednjem desetletju.
Za Slovenijo ima elektrifikacija poseben pomen. Vlada je julija 2024 z Renaultom podpisala memorandum o proizvodnji električnega modela Twingo E-Tech v novomeškem Revozu. Naložba, za katero je država decembra odobrila do 29 milijonov evrov spodbud, bo tovarno spremenila v proizvajalca električnih vozil in po besedah predsednika vlade Roberta Goloba zagotovila prihodnost avtomobilske proizvodnje v državi. Renault namerava model, ki bo stal manj kot 20.000 evrov, na trg pripeljati letos.
Odločitev Evropske komisije je razdelila okoljevarstvene organizacije in del industrije na eni strani ter tradicionalne proizvajalce in posamezne države članice na drugi. Francija je napovedala prizadevanja za umik fleksibilnosti pri pogajanjih v Svetu EU, medtem ko je nemški kancler Friedrich Merz pozdravil večjo tehnološko odprtost. Pogajanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo se bodo začela pod ciprskim predsedstvom v prihajajočih tednih. Ne glede na izid ostaja jasno, da evropski proizvajalci stave na električno prihodnost ne nameravajo umakniti.
