Evropsko kmetijstvo je na prelomnici in to ni le fraza, temveč realnost, ki jo kmetje po vsej Evropski uniji občutijo vsak dan na poljih, v hlevih in v gozdovih. Prav zato se bodo jutri v Bruslju zbrali kmetje iz vse Evrope, tudi iz Slovenije, in jasno povedali, da s smerjo, v katero gredo evropske kmetijske politike, niso več pripravljeni živeti.
V ospredju vseevropskega kmečkega protesta so tri teme: denar, birokracija in poštena konkurenca. Ali bolj enostavno: manj sredstev, več papirjev in vse več uvožene hrane, pridelane pod pogoji, ki v Evropi sploh ne bi bili dovoljeni.
Slovenske kmetijske organizacije protest podpirajo soglasno. Po njihovem mnenju se namreč sprejemajo odločitve, ki dolgoročno slabijo evropsko, s tem pa tudi slovensko kmetijstvo – in to v času, ko se vse več govori o prehranski varnosti in samooskrbi.
Zakaj so se kmetje sploh dvignili?
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je bil na skupni novinarski konferenci jasen, da je prišel trenutek, ko morajo evropski kmetje nastopiti skupaj. “Kaže, da evropski odločevalci ne razumejo več, kako v resnici poteka pridelava hrane. Nekatere politike so enostavno napačne,” je opozoril.
Eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo je predlog novega večletnega finančnega okvira EU, po katerem bi se delež sredstev za kmetijstvo dodatno zmanjšal. Če danes skupna kmetijska politika še vedno predstavlja enega ključnih stebrov evropskega proračuna, bi po novem kmetijstvu pripadlo zgolj okoli 15 odstotkov sredstev.
Za kmete to pomeni manj neposrednih plačil, manj podpore za razvoj in več negotovosti. Po Podgorškovih besedah gre za nevarno smer, saj Evropa s tem sama sebi spodkopava prehransko varnost.
Druga velika težava je vse več administrativnih bremen. Nova pravila, evidence, poročila in digitalni sistemi kmetom jemljejo čas, energijo in denar. Posebej problematična je uredba EU o deforestaciji, ki prinaša dodatne obveznosti za lastnike gozdov in živinorejce, ne da bi hkrati ponudila jasne rešitve ali ustrezno podporo.
Sporazum Mercosur: hrana pod dvojnimi merili
Tretji razlog za protest je prostotrgovinski sporazum med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, ki odpira vrata uvozu hrane iz držav, kjer veljajo povsem drugačni standardi.
“Evropski kmetje moramo spoštovati stroga pravila glede varstva rastlin, dobrobiti živali in uporabe zdravil. Na drugi strani pa se odpira trg za hrano, pridelano z antibiotiki, hormoni in sredstvi, ki so v Evropi prepovedana,” je opozoril Podgoršek.
Po mnenju kmetov ne gre za vprašanje trgovine, temveč poštenosti. Če Evropa zahteva visoke standarde od svojih pridelovalcev, potem mora enaka merila zahtevati tudi od uvožene hrane. V nasprotnem primeru evropski kmet izgublja bitko že v izhodišču.
Kmetje sicer razumejo širši gospodarski kontekst sporazuma, predvsem koristi za avtomobilsko industrijo, vendar opozarjajo, da ni dopustno žrtvovati enega dela gospodarstva za drugega.
Pod pritiskom mladi, hribovski kmetje in gozdarji
Protest v Bruslju ni le glas starejših generacij. Pridružili se mu bodo tudi mladi kmetje. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je poudarila, da so mladi na podeželju vse bolj zaskrbljeni.
“Mi bomo tisti, ki bomo nosili posledice današnjih odločitev. Če bo kmetijstvo postalo nevzdržno, se mladi zanj ne bodo več odločali,” je dejala.
Posebej izpostavljen je položaj hribovskih in gorskih kmetij, ki so v Sloveniji prevladujoče. Po besedah Janeza Beje iz Združenja hribovskih in gorskih kmetov je pridelava hrane v takšnih razmerah bistveno dražja, zato so te kmetije še bolj odvisne od stabilne podpore.
Svoje skrbi so izrazili tudi lastniki gozdov. Podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek je opozoril, da bi zmanjševanje sredstev ogrozilo napredek, ki so ga v zadnjih letih dosegli pri profesionalizaciji dela in večji varnosti v gozdovih.
Tisoči kmetov v Bruslju, tudi Slovenci s traktorji
Vseevropski protest poteka pod okriljem organizacije Copa-Cogeca, ki zastopa interese kmetov in kmetijskih zadrug na ravni EU. Iz Slovenije se bo protesta udeležilo vsaj 170 kmetov, nekateri so se v Bruselj v spremstvu traktorjev odpravili že včeraj.
Preberite več:
Sporočilo protesta je jasno. Kmetje ne zahtevajo privilegijev, temveč poštene pogoje, stabilno financiranje in razumne politike. Če Evropa želi ohraniti lastno pridelavo hrane, mora začeti poslušati ljudi, ki jo vsak dan zagotavljajo.
