Ulice Bruslja so danes preplavili traktorji, zastave in glasovi kmetov iz vse Evrope. Po ocenah organizatorjev se je ob robu zasedanja Evropskega sveta zbralo okoli 10.000 kmetov, med njimi tudi približno 70 iz Slovenije. Njihovo sporočilo je bilo jasno: brez ustreznega financiranja, poštenih trgovinskih pravil in manj birokracije evropsko kmetijstvo nima prihodnosti. Posebej ostro so se udeleženci protesta postavili proti podpisu prostotrgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur.
Protest je potekal pod okriljem organizacije Copa-Cogeca, ki na ravni Evropske unije zastopa interese kmetov in kmetijskih zadrug. Shod ni bil zgolj simboličen, temveč jasno usmerjen v odločevalce, ki so se v teh dneh zbrali na vrhu EU. Kmetje opozarjajo, da se ključne odločitve o prihodnjem proračunu, trgovinskih sporazumih in okoljskih pravilih sprejemajo brez realnega razumevanja razmer na terenu.
Slovenski kmetje so se protestu pridružili organizirano. Koordinacijo sodelovanja je prevzela Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj z Zadružno zvezo Slovenije, podporo pa so izrazile tudi druge nevladne kmečke organizacije. Med njimi Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine in Kmečka iniciativa, katere predstavniki so v Bruselj pripeljali tudi traktorje.
Denar za kmetijstvo se krči, zahteve pa rastejo
V ospredju zahtev kmetov je prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2027. Po mnenju organizacij mora EU zagotoviti močno, enotno in ustrezno financirano politiko, ki bo kmetom omogočala stabilno delo in preživetje. Ob tem opozarjajo, da se delež sredstev za kmetijstvo v evropskem proračunu dolgoročno zmanjšuje, medtem ko se zahteve, ki jih mora kmet izpolnjevati, povečujejo.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je ob robu protesta poudaril, da slovenski kmetje niso izjema, temveč del širše evropske zgodbe. Po njegovih besedah imajo kmetje po vsej EU praktično enake težave: naraščajoče stroške, vedno več administrativnih bremen in negotove razmere na trgih.
Podgoršek je posebej opozoril na predlog novega večletnega finančnega okvira EU. Spomnil je, da je bilo v preteklosti kmetijstvu namenjenih okoli 70 odstotkov evropskega proračuna, danes pa naj bi ta delež padel na približno 15 odstotkov. Po njegovem mnenju to jasno kaže, kam se usmerjajo prioritete Unije in kdo pri tem izgublja.
Mercosur kot simbol nepoštene konkurence
Največ razburjenja je med protestniki povzročil prostotrgovinski sporazum med EU in Mercosurjem, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Kmetje opozarjajo, da sporazum pomeni odprta vrata za cenejšo hrano iz Južne Amerike, pridelano pod bistveno nižjimi standardi, kot veljajo v Evropski uniji.
Podgoršek sicer priznava, da sporazum predvideva določene varovalke, a hkrati opozarja, da bodo evropski kmetje težko konkurirali cenam, ki bodo prihajale z južnoameriškega trga. Po nekaterih izračunih bi bilo meso, prirejeno v EU, tudi do dva evra dražje od uvoženega mesa iz Mercosurja.
Posebno skrb vzbuja tudi kakovost in sledljivost uvožene hrane. Podgoršek je spomnil na pretekle primere uvoza mesa iz Brazilije, ko so se na svetovnem trgu pojavili proizvodi vprašljive kakovosti, pri katerih so bile po njegovih besedah zlorabljene kemikalije in ponarejena dokumentacija. Takšni primeri po njegovem mnenju resno ogrožajo zaupanje potrošnikov.
Vprašanje prehranske varnosti
Na protestu je bil prisoten tudi predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, ki je opozoril na širše posledice sporazuma. Po njegovem mnenju gre za vprašanje prehranske varnosti in samooskrbe, ki bi moralo biti za Evropo strateškega pomena.
Ostro je nastopil tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je Mercosur označil za neposredno grožnjo obstoju evropskih kmetij. Po njegovih besedah so kmetje postavljeni pred izbiro: ali se povežejo in nastopijo enotno ali pa bodo žrtve interesov industrij in lobijev, ki v sporazumu vidijo predvsem gospodarske koristi zase.
Mercosur bo ena osrednjih tem dvodnevnega vrha EU v Bruslju, kjer razpravljajo tudi o dolgoročnem proračunu Unije za obdobje 2028–2034. Podpis sporazuma je predviden za soboto, a med državami članicami še vedno potekajo intenzivna pogajanja. Francija in Italija sta že pozvali k preložitvi podpisa, nasprotovanje pa je izrazila tudi Madžarska.
Slovenija za zdaj ostaja previdna. Premier Robert Golob je v Bruslju dejal, da bo Slovenija sporazum podprla le, če bo ta vključeval jasne in učinkovite varovalke ter enaka pravila za evropske in uvožene izdelke.
Preberite več:
Po ocenah v Bruslju naj bi se z uveljavitvijo sporazuma izvoz EU v države Mercosur povečal za do 39 odstotkov oziroma približno 49 milijard evrov letno. Največ koristi naj bi imela industrija, medtem ko kmetje opozarjajo, da bodo stroški porazdeljeni neenakomerno.
