Evropski megaprojekti prometne infrastrukture za 82 odstotkov dražji od načrtov

Stroški osmih velikih evropskih prometnih projektov so se od prvih ocen povečali za več kot 17 milijard evrov, ugotavlja Evropsko računsko sodišče v včeraj objavljenem poročilu. Cilj dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 bo zgrešen.

Kot poroča Euronews, so ključni prometni projekti, namenjeni izboljšanju povezljivosti ljudi in blaga po Evropski uniji, v zaostanku kljub 15,3 milijarde evrov vloženih sredstev od leta 2020. Dejanski stroški so se povečali za več kot 82 odstotkov glede na prvotne ocene. K razkoraku največ prispevata železniški povezavi Rail Baltica in Lyon-Torino.

“Zaključek je jasen, cilj dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 bo zgrešen,” so zapisali revizorji. Članica sodišča Annemie Turtelboom je na novinarski konferenci povedala, da so obeti slabši kot pred petimi leti.

Politika TEN-T, sprejeta leta 2013, je utrpela hude udarce najprej zaradi pandemije covida-19, nato pa še zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je povzročila skokovit porast cen energije in gradnje.

Zamude so dramatične. Poročilo iz leta 2020 je beležilo povprečno zamudo 11 let. Najnovejše poročilo kaže, da se je stanje poslabšalo na 17 let pri petih pregledanih projektih. Baskijska železniška Y, ki naj bi po prvotnem načrtu obratovala leta 2010, naj bi bila pripravljena najzgodnejše leta 2030. Odprtje povezave Lyon-Torino je zdaj predvideno za leto 2033. Predor Brenner naj bi se odprl najzgodnejše leta 2032.

“Vodilna prometna infrastruktura EU naj bi preoblikovala Evropo, zbliževala ljudi in olajševala gospodarsko dejavnost,” je dejala Turtelboomova. “A tri desetletja po zasnovi večine projektov smo še daleč od prerezanja traku.”

Stroški kanala Seine Nord Europe so se potrojili. Revizorji so pregledali osem velikih projektov v 13 državah EU: štiri železnice (Rail Baltica, Lyon-Torino, predor Brenner in baskijska Y), eno vodno pot (Seine-Scheldt), eno avtocesto (A1 v Romuniji) ter dve multimodalni povezavi. Skupnost evropskih železniških in infrastrukturnih podjetij je že leta 2024 opozorila, da dokončanje TEN-T zahteva 500 milijard evrov do leta 2030 in 1500 milijard evrov do leta 2050.

Slovenija s projektom drugega tira Divača-Koper napreduje. Po podatkih Slovenskih železnic je 27,1 kilometra dolga proga aprila lani dosegla 80 odstotkov izvedenih del. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je potrdila, da dela potekajo po načrtih. Proga naj bi bila prevozna marca 2026.

Družba 2TDK je avgusta lani pridobila dodatnih 156 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Evropske institucije projekt predstavljajo kot primer dobre prakse.

Premier Robert Golob je napovedal gradnjo vzporednega tira, ki se bo začela leta 2027 in se končala do leta 2030. Ocenjena vrednost je približno 400 milijonov evrov, kar je trikrat ceneje od desnega tira, saj so večji predori zanj že izkopani.

Luka Koper je eno od štirih jedrnih jadranskih pristanišč v baltsko-jadranskem koridorju. Slovenija na leto izgubi okoli 145 milijonov evrov v trgovini, ki gre v pristanišča sosednjih držav, zaradi preobremenjenosti obstoječe enotirne proge. Nova proga bo povečala zmogljivost z 90 na 212 vlakov dnevno.

Slovenija leži na presečišču sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja TEN-T. Poleg drugega tira Divača-Koper poteka nadgradnja odseka Ljubljana-Divača. Odseka Ljubljana-Brezovica in Brezovica-Borovnica sta bila sofinancirana iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija je del tudi alpsko-zahodnobalkanske železniške tovorne poti, ki na 2.114 kilometrih povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bolgarijo.