Najnovejši podatki Eurostata potrjujejo, da se nepremičninski trg v Evropski uniji in evrskem območju umirja. Cene stanovanj v tretjem četrtletju 2025 na ravni EU sicer še vedno rastejo, a precej počasneje kot v preteklih letih, medtem ko se je v več državah trend že obrnil navzdol. Med njimi je tudi Slovenija, kjer se je padec cen nadaljeval.
Po podatkih Eurostata so se stanovanjske cene v EU medletno zvišale za 2,9 odstotka, v evrskem območju pa za 1,8 odstotka. Gre za občutno umiritev v primerjavi z leti po pandemiji, ko so se cene v številnih državah dvigovale z dvomestnimi stopnjami. Četrtletna rast je še skromnejša, kar kaže na to, da trg izgublja zagon.
Nadaljevanje korekcije po letih rasti
Slovenija sodi med države, kjer so se cene stanovanj na letni ravni znižale. Po Eurostatovih podatkih so se cene v tretjem četrtletju 2025 v Sloveniji medletno znižale, kar jo uvršča v skupino držav z izrazitejšim ohlajanjem trga. To pomeni nadaljevanje korekcije po večletni zelo hitri rasti, ki je bila med najvišjimi v EU.
Slovenski nepremičninski trg je bil v zadnjem desetletju močno zaznamovan z nizkimi obrestnimi merami, pomanjkanjem ponudbe in investicijskim povpraševanjem. Z zaostrovanjem monetarne politike in dražjimi stanovanjskimi krediti se je povpraševanje začelo umirjati, kar se zdaj vse bolj odraža tudi v cenah.
Jug in vzhod Evrope pod pritiskom, sever bolj stabilen
Podatki razkrivajo precejšnje razlike med državami. Medtem ko so se v nekaterih državah članicah cene še zvišale, so drugod padci že izraziti. Največje medletne padce beležijo države, kjer so bile cene v preteklih letih najbolj pregrete, hkrati pa so gospodinjstva bolj občutljiva na rast obrestnih mer.
Na drugi strani ostajajo trgi v delu severne in zahodne Evrope relativno stabilni, čeprav se tudi tam rast cen umirja. Skupni imenovalec večine držav je manjše število transakcij, daljši prodajni roki in previdnejši kupci.
Za slovenske kupce trenutni trend pomeni nekoliko več manevrskega prostora pri pogajanjih, zlasti pri starejših stanovanjih in nepremičninah zunaj največjih urbanih središč. Trg se počasi premika iz izrazitega prodajalčevega v bolj uravnotežen položaj.
Za prodajalce pa to pomeni, da visoke cene iz let 2021–2023 niso več samoumevne. Nepremičnine, ki so precenjene ali slabše lokacije, se prodajajo počasneje, pogosto tudi z znižanji. Investitorji postajajo previdnejši, zlasti pri projektih, ki so močno odvisni od prodaje na prostem trgu.
Eurostatovi podatki jasno kažejo, da Evropa ni priča nepremičninskemu zlomu, temveč postopnemu ohlajanju. V Sloveniji je to ohlajanje nekoliko izrazitejše, kar pa je glede na preteklo dinamiko cen tudi pričakovano.
