Ameriški predsednik Donald Trump je dan po tem, ko mu je vrhovno sodišče s šestimi glasovi proti trem onemogočilo uvajanje carin po zakonu o izrednih gospodarskih pooblastilih, stopnjo novih globalnih dajatev dvignil na 15 odstotkov. Tokrat se je oprl na drug zakon, 122. člen zakona o trgovini iz leta 1974, ki pa mu dopušča največ 15-odstotno stopnjo in največ 150 dni brez odobritve kongresa. Rok se izteče 24. julija. Na omrežju Truth Social je petkovo razsodbo označil za “smešno, slabo napisano in izjemno protiameriško”, sodnika Kavanaugha, ki je glasoval v manjšini, pa razglasil za “novega heroja”.
Za Evropsko unijo se je carinska stopnja na papirju komaj spremenila. Turnberryjski sporazum, sklenjen poleti 2025, je predvideval enako 15-odstotno dajatev na večino evropskega izvoza. A vrhovno sodišče je presodilo, da zakon, na katerem je sporazum temeljil, ne dovoljuje predsedniških carin. S tem je odpadla pravna podlaga celotnega dogovora.
Predsednik odbora za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta Bernd Lange je zato v nedeljo napovedal zamrznitev ratifikacije turnberryjskega sporazuma. Na izrednem zasedanju odbora v ponedeljek bo predlagal prekinitev postopka, “dokler ne dobimo celovite pravne ocene in jasnih zavez s strani ZDA”. Na omrežju X je zapisal, da gre za “čisti carinski kaos” in da “nihče več ne more slediti dogajanju”. Glasovanje, predvideno za ta teden, bo po vsej verjetnosti prestavljeno.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je na radiu France Inter dvomil, ali sporazum sploh še velja. Nemški kancelar Friedrich Merz, ki načrtuje obisk Washingtona v začetku marca, je neizvesnost okoli carin označil za “največji strup” za evropsko in ameriško gospodarstvo. Macron je poudaril, da “najpoštenejša pravila temeljijo na vzajemnosti, ne na enostranskih odločitvah”. Predsednica ECB Christine Lagarde je na ameriškem CBS dejala, da Trumpov odziv “trese celotno ravnovesje” in da potrošniki kljub obljubam “niso bili rešeni bolečine. Britanski premier Starmer, ki je lani izpogajal ugodnejšo 10-odstotno stopnjo, je ostal brez prednosti. Ekonomist Paul Ashworth iz Capital Economics je Trumpovo sobotno potezo opisal kot “šamar” Londonu.
Med možnimi odgovori EU je tudi nepreizkušeni instrument proti prisili, ki bi Bruslju omogočil omejevanje dostopa ameriških podjetij do enotnega trga, njihovo izključitev iz javnih naročil in omejitev neposrednih naložb. Francija njegovo sprožitev podpira, Nemčija in Italija ostajata zadržani, deloma tudi zato, ker nočeta ogroziti Washingtonove vloge v ukrajinskem mirovnem procesu.
Slovenska trgovina z ZDA je v primerjavi z velikimi članicami skromna. Slovenija je leta 2024 po podatkih COMTRADE izvozila za dobrih 980 milijonov dolarjev blaga, pretežno zdravila, električno opremo, jeklo in steklo. Uvoz je znašal približno 380 milijonov. Toda tri četrtine slovenskega zunanjetrgovinskega prometa odpade na članice EU, zlasti Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Kakršen koli udarec po nemškem izvozu v ZDA se posredno pozna tudi v slovenskih tovarnah in pri slovenskih dobaviteljih. Kot je za Bloomberg Adria opozoril profesor ekonomije z ljubljanske Ekonomske fakultete Rok Spruk, je Slovenija “majhno, odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno vpeto v evropske verige vrednosti, zlasti prek Nemčije”, ki je že tako v “območju šibke rasti oziroma stagnacije”.
Sodišče se v razsodbi ni dotaknilo vprašanja, ki bo ameriško pravosodje zaposlovalo mesece, če ne leta: kaj z denarjem, ki so ga uvozniki že plačali po zdaj razveljavljeni zakonodaji. Ocene segajo od 130 do 175 milijard dolarjev. Trump je na novinarski konferenci dejal, da se bo “to moralo reševati na sodiščih naslednji dve leti”, in jasno nakazal, da administracija denarja ne namerava vrniti prostovoljno. Odklonilno ločeno mnenje enega od sodnikov je celoten postopek vnaprej označilo za “verjetno zmešnjavo”. Uvozniki bodo morali vlagati posamične zahtevke pri carinskih organih, po zavrnitvi pa sprožiti tožbe pred sodiščem za mednarodno trgovino. Costco in več drugih velikih podjetij so tožbe vložila že pred petkovo razsodbo. Lange ocenjuje, da so samo nemška podjetja preplačala za več kot 100 milijard evrov.
Nove dajatve po 122. členu se od nekdanjih razlikujejo v dveh pogledih. Prvič, veljajo enako za vse države, medtem ko je Trump prek IEEPA postavljal različne stopnje, od 10 odstotkov za Britanijo do več kot 40 za Kitajsko. In drugič, so časovno omejene. Administracija medtem že pripravlja trajnejše carinske mehanizme. Urad trgovinskega predstavnika bo sprožil preiskave po 301. členu, ki dopušča carine na države z nepoštenimi trgovinskimi praksami, a zahteva do 12 mesecev trajajočo uradno ugotovitev. Minister za finance Scott Bessent je v Dallasu napovedal “praktično nespremenjene carinske prihodke v letu 2026”. Analitiki pri Cato institutu mu niso verjeli. Že pred meseci je namreč sam Bessent priznal, da so alternativna pravna orodja “manj učinkovita in manj zmogljiva” od IEEPA.
Čezatlantska trgovinska negotovost, ki je Evropo spremljala vse od Trumpovega “dneva osvoboditve” aprila lani, se z odločitvijo vrhovnega sodišča ni razpletla. A 24. julij je zdaj datum, ki ga bodo v Bruslju, na Downing Streetu in v ljubljanskem gospodarskem ministrstvu spremljali z enako pozornostjo kot v Washingtonu. Takrat bodo 150-dnevne carine potekle, kongres pa bo moral presoditi, ali jih podaljša ali ne, v predvolilnem letu, ko ima vsak glas ceno.
