Odbor za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta se je v sredo odločil nadaljevati zakonodajni postopek za uveljavitev trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, dva tedna po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump umaknil grožnjo z novimi carinami zaradi Grenlandije. Odločitev je sicer pogojena z varovalkami, ki bodo predmet ostrih pogajanj med političnimi skupinami v prihodnjih tednih.
Sporazum, sklenjen julija lani med Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na ameriškem golf igrišču Turnberry na Škotskem, ameriške carine na večino evropskega izvoza omejuje na 15 odstotkov, EU pa se je v zameno zavezala odpraviti carine na ameriško industrijsko blago. Gre za enega najpomembnejših trgovinskih dogovorov zadnjih let, ki neposredno zadeva tudi slovensko gospodarstvo — Slovenija je leta 2024 z ZDA opravila blagovno menjavo v obsegu 2,1 milijarde evrov.
Evropski poslanci so zakonodajni postopek zamrznili 21. januarja, potem ko je Trump zagrozil več članicam EU s carinami, če ne bodo dopustile ameriškega prevzema danskega ozemlja. “Naša suverenost in ozemeljska celovitost sta v igri. Poslovanje kot običajno ni mogoče,” je takrat na družbenem omrežju X zapisal predsednik parlamentarnega odbora za trgovino, nemški poslanec Bernd Lange.
Tokrat je Lange po sredinem sestanku senčnih poročevalcev sporočil, da je večina političnih skupin podprla odmrznitev postopka. “Člani Odbora za trgovino so pripravljeni hitro nadaljevati delo na obeh zakonodajnih predlogih, pod pogojem, da ZDA spoštujejo ozemeljsko celovitost in suverenost Unije ter njenih držav članic in se držijo določb turnberryjskega sporazuma,” je dejal. Glasovanje v odboru bi lahko potekalo že 24. februarja, plenarno glasovanje pa, kot poroča Euronews, v marcu.
Pogoji nadaljevanja pa niso samoumevni. Socialisti in demokrati, liberalci iz skupine Renew Europe in Zeleni zahtevajo, da se med razloge za morebitno zamrznitev carinskih olajšav vključi tudi grožnje bistvenim varnostnim interesom Unije, vključno z ozemeljsko celovitostjo. V praksi to pomeni varovalni mehanizem, ki bi Komisiji omogočil suspenzijo sporazuma ob morebitnih novih Trumpovih pritiskih na evropske članice.
Na drugi strani EPP, največja desnosredinska politična skupina, želi, da delo na sporazumu hitro napreduje brez dodatnih pogojev. “Skupina EPP si prizadeva obnoviti zagon v trgovinskih odnosih med EU in ZDA ter zagotoviti predvidljivost evropskim podjetjem,” je v izjavi sporočila hrvaška evropska poslanka Željana Zovko, pogajalka te skupine. Zovko je po poročanju Euronewsa vidno razburjena zapustila sestanek. “Tukaj je kot na podelitvi grammyjev. Nekateri igrajo zvezde, račun pa na koncu plačajo državljani,” je dodala.
Ena od ključnih točk spora je tako imenovana klavzula o izteku carinskih olajšav. Socialisti zagovarjajo 18-mesečni rok, po katerem bi olajšave samodejno prenehale veljati, če jih zakonodajalci izrecno ne podaljšajo. EPP predlaga triletni rok. Razlika ni zgolj tehnična — krajši rok daje parlamentu večji nadzor nad sporazumom in močnejše pogajalsko izhodišče nasproti Washingtonu.
Kritike prihajajo tudi z leve. Nemška evropska poslanka iz vrst Zelenih Anna Cavazzini je opozorila, da številna vprašanja ostajajo nerešena. “EU se sooča s ponavljajočimi se poskusi prisile s strani ZDA, a države članice pred to resničnostjo zatiskajo oči. Evropski parlament mora na to paralizo odgovoriti odločno,” je dejala.
Skrajno desna skupina Patrioti za Evropo medtem ostaja kritična do sporazuma, ki ga po navedbah notranjih virov ocenjuje kot slabo izpogajani dogovor Komisije.
Za Slovenijo ni nepomembno, kako hitro in pod kakšnimi pogoji bo sporazum potrjen. Kot je ob januarski zamrznitvi postopka poročal portal Siol, je Slovenija v ZDA leta 2024 izvozila za 922 milijonov evrov blaga, pri čemer vsako zaostrovanje transatlantskih trgovinskih odnosov neposredno zadeva domača podjetja in izvoznike. Sedanjih 15-odstotnih carin na evropsko blago v ZDA sicer ni mogoče primerjati z grožnjami, ki so pred sklenitvijo sporazuma segale do 30 ali več odstotkov, a za izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo ostajajo občuten strošek.
Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo parlament sporazum potrdil dovolj hitro, da bo ohranil svojo relevantnost — in ali bo Trump sploh upošteval pogoje, ki jih evropski zakonodajalci zapisujejo v besedilo.
