Odbor za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta je v ponedeljek popoldne uradno prestavil torkovo glasovanje o zakonodajnih predlogih za izvajanje trgovinskega sporazuma z ZDA. Kot poročata Reuters in Euronews, so odločitev sprejele vse večje politične skupine po izrednem posvetovanju s trgovinskim komisarjem Marošem Šefčovičem, ki je pred tem opravil videoklic s trgovinskimi ministri držav G7.
Zamrznitev ni presenečenje, a je tokrat drugačne narave kot januarska. Takrat je šlo za politični protest zaradi Grenlandije; zdaj je v igri pravna praznina. Tiskovni predstavnik Evropske komisije je v ponedeljek povedal, da Bruselj zahteva “celovito jasnost” o tem, kaj Trumpov prehod z IEEPA na 122. člen zakona o trgovini pomeni za veljavne zaveze. Predsednik odbora Bernd Lange je v izjavi za Xinhua poudaril, da parlament ne ukinja sporazuma, temveč čaka na pravno oceno. Če Washington pojasni stanje, se glasovanje lahko ponovi na eni od prihodnjih sej.
V praksi to pomeni, da EU zaenkrat ne bo odpravila carin na ameriško industrijsko blago, kar je bil njen del turnberryjskega dogovora. Dokler parlament ne glasuje in se nato ne uskladi z vlado vseh 27 članic v trialogih, ostanejo evropske dajatve na ameriške izdelke nespremenjene. Ameriški izvozniki v Evropo torej za zdaj ne bodo občutili carinskega olajšanja, ki jim ga je sporazum obetal.
Za evropska podjetja pa zamrznitev prinaša paradoks. Sporazum je bil v Evropi deležen ostrih kritik, ker zaklepa 15-odstotno ameriško carino na evropski izvoz, v zameno pa ponuja ničelno stopnjo za ameriške izdelke. Belgijska evroposlanka Kathleen Van Brempt je v ponedeljek za belgijsko tiskovno agencijo dejala, da je “brez pravne gotovosti nemogoče sprejemati odločitve”, njen kolega iz ECR pa je dodal, da “nihče ne ve, kje stojimo”. Toda dokler sporazum ni ratificiran, tudi ni mehanizma za njegovo začasno ustavitev, ki bi ga EU lahko uporabila kot pogajalsko orodje. Parlament je tako v položaju, ko dogovor ne more niti odobriti niti formalno prekiniti.
Časovnica se medtem zaostruje. Ameriška agencija za carine in mejno zaščito (CBP) je potrdila, da ob polnoči po vzhodnem ameriškem času prenehajo veljati vse carine, uvedene na podlagi zakona IEEPA, ki jih je vrhovno sodišče v petek razglasilo za nezakonite. Namesto njih začne veljati enotna 15-odstotna dajatev na uvoz iz vseh držav po 122. členu zakona o trgovini iz leta 1974. Gre za prvi primer uporabe te zakonske podlage v zgodovini. Carina je začasna in lahko traja največ 150 dni, torej do 24. julija, razen če jo kongres podaljša.
Iz novih carin so izvzeti izdelki, že obdavčeni po 232. členu (jeklo, aluminij, baker, avtomobili), blago iz Kanade in Mehike v okviru sporazuma USMCA, kritični minerali, farmacevtski izdelki, nekateri kmetijski proizvodi, elektronika in potniška vozila. Blago, naloženo na plovilo pred polnočjo, ki vstopi v ZDA pred 28. februarjem, je prav tako izvzeto.
Za Evropsko unijo nova carina na papirju pomeni enako stopnjo kot dosedanji dogovor. A razlika je ključna: 122. člen zahteva nediskriminatorno uporabo, zato vsi trgovinski partnerji plačujejo enako. Preferencialni pogoji, ki jih je EU izpogajala v Turnberryju, nimajo več pravne podlage. Če kongres dajatev ne podaljša, se bodo ZDA po 24. juliju znašle brez nadomestka, saj administracija sicer že pripravlja preiskave po 301. členu, a te zahtevajo mesece uradnega postopka. Vrzeli med pravnimi podlagami bodo ustvarjale negotovost, ki je za izvoznike in uvoznike dražja od samih carin.
Trgi so se na ponedeljkove novice odzvali umirjeno negativno. Vseevropski indeks Stoxx 600 je dopoldne izgubil 0,3 odstotka, terminske pogodbe na S&P 500, Dow Jones in Nasdaq pa so padle med 0,2 in 0,5 odstotka. Zlato je preseglo 5.160 dolarjev za unčo in doseglo novo tedensko višino. Bitcoin je zdrsnil pod 66.500 dolarjev.
Šefčovič bo v torek nastopil pred celotnim odborom INTA. Od tega zasedanja bo odvisno, ali se bo postopek odmrznil v prihodnjih tednih ali pa bo zamrznitev trajala do poletja.
