Evropski poslanci so danes v Strasbourgu s tesno večino odločili, da bodo od Sodišča EU zahtevali mnenje o združljivosti trgovinskega sporazuma z Mercosurjem s pogodbami unije. Za napotitev na sodišče je glasovalo 334 poslancev, proti 324, vzdržanih je bilo 11. Postopek potrjevanja dogovora, ki so ga v Paragvaju podpisali šele v soboto, se bo precej zavlekel.
Kot poroča Euronews, je odločitev poslancev sporazum zamrznila. Sodišče EU bo presojalo, ali je dogovor skladen z evropskimi pogodbami. Če bo mnenje negativno, sporazuma v sedanji obliki ne bo mogoče uveljaviti.
Poslanci, ki so predlagali napotitev, izpostavljajo, da je Evropska komisija sporazum razdelila na dva dela — trgovinskega in političnega. S tem je po njihovem mnenju nacionalnim parlamentom odvzela možnost soodločanja, saj trgovinski del zahteva le kvalificirano večino v Svetu EU in soglasje Evropskega parlamenta, ne pa tudi ratifikacije v vseh 27 državah članicah.
Sporni je tudi mehanizem za uravnoteženje. Ta bi državam Mercosurja omogočil zahtevati kompenzacijske ukrepe, če bi prihodnja evropska zakonodaja zmanjšala njihov izvoz v Evropo. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko ohromilo sposobnost EU, da sprejema nove okoljske ali zdravstvene predpise.
Ko je Evropska komisija leta 2015 na sodišče napotila trgovinski sporazum s Singapurjem, je sodišče za mnenje potrebovalo skoraj dve leti.
Pred glasovanjem so v torek in sredo pred poslopjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu protestirali kmetje iz več držav EU. Po policijskih ocenah se jih je zbralo okoli 4.500, pripeljali pa so skoraj tisoč traktorjev. Kot poroča France 24, so prišli predvsem iz Francije, pa tudi iz Italije, Belgije, Poljske in Romunije. Ko je prišel izid glasovanja, so pred parlamentom izbruhnili v veselje.
Protestniki so na traktorje pritrdili transparente z napisi “Stop Mercosur” in “Ursula, pojdi domov”. Kot je za AFP dejal generalni sekretar francoskega kmetijskega sindikata FNSEA Hervé Lapie, kmetje niso nameravali popustiti. Opozarjajo, da sporazum odpira vrata cenejšim južnoameriškim proizvodom, ki niso proizvedeni po enakih okoljskih in sanitarnih standardih kot evropski.
Sporazum, ki so ga 17. januarja v paragvajski centralni banki podpisali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in voditelji držav Mercosurja — Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja — naj bi ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu z več kot 700 milijoni potrošnikov.
Za sporazum se je 9. januarja v Svetu EU izreklo 21 držav članic, pet jih je glasovalo proti — Avstrija, Francija, Madžarska, Irska in Poljska — Belgija pa se je vzdržala. Dogovor še potrebuje soglasje Evropskega parlamenta za končno ratifikacijo, glasovanje naj bi bilo aprila ali maja.
Največji politični skupini v parlamentu, Evropska ljudska stranka in Socialisti ter demokrati, sta sporazum podprli in glasovali proti napotitvi na sodišče. A v obeh taborih so bili poslanci, ki so glasovali drugače od svoje skupine. Vodja EPP Manfred Weber je sporazum označil za “protitumpovski dogovor”, ki dokazuje, da Evropa še vedno stavi na pravila. Vodja socialistov Iratxe García Pérez je dejala, da je pritrditev sporazumu “najboljši odgovor na Monroejevo doktrino”, ki jo je oživil Donald Trump.
Evropski konzervativci in reformisti so svojim poslancem dovolili prosto glasovanje. Razcep je bil očiten: poljski in francoski poslanci so glasovali za napotitev, italijanski, češki, belgijski in baltski pa proti.
Parlamentarna skupina Domoljubi za Evropo je ob sporazumu vložila tudi predlog nezaupnice proti Komisiji. Glasovanje je predvideno za četrtek. Za sprejetje bi potrebovali dvotretjinsko večino, a je ne bo. To bi bila že četrta nezaupnica proti von der Leynovi od začetka njenega mandata.
Predsednica Komisije se ponedeljkovega parlamentarnega pogovora o nezaupnici ni udeležila. Namesto nje je sporazum branil trgovinski komisar Maroš Šefčovič. Von der Leynova je isti dan na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejala, da sporazum svetu pošilja “močno sporočilo” — da Evropa izbira pošteno trgovino namesto carin, partnerstvo namesto izolacije.
Pogajanja so trajala več kot 25 let. Začela so se leta 1999, a so večkrat zastala, predvsem zaradi nasprotovanja evropskih proizvajalcev govejega mesa. Sporazum predvideva odpravo carin na več kot 90 odstotkov dvostranske trgovine. EU naj bi prihranila približno štiri milijarde evrov letnih carin, evropski izvoz v Mercosur pa naj bi se po ocenah povečal za 39 odstotkov.
A kritiki opozarjajo, da bo sporazum odprl vrata 99.000 tonam govejega mesa, 180.000 tonam perutninskega mesa in 200.000 tonam sladkorja letno iz Južne Amerike. Kmetijski lobi COPA-COGECA, ki zastopa 23 milijonov evropskih kmetov, je sporazum označil za “zelo temen trenutek”. Irsko združenje kmetov ga je poimenovalo “sramotna in bedna razprodaja”.
Mercosur, ki združuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj, je za EU drugi največji trgovinski partner pri blagu. Dvostranska trgovina je leta 2024 znašala 111 milijard evrov. Bolivija, ki se je Mercosurju pridružila julija 2024, v sporazum ni vključena, saj so bila pogajanja zaključena pred njenim pristopom.
