Eurostat je objavil prve podatke o računih nefinančnega sektorja evroobmočja za zadnje četrtletje 2025. Dve številki izstopata, in sicer je stopnja varčevanja gospodinjstev padla na najnižjo raven v zadnjih dveh letih, stopnja investiranja podjetij pa na najnižjo točko po tretjem četrtletju 2015.
Stopnja varčevanja gospodinjstev v evroobmočju je v četrtem četrtletju 2025 padla na 14,4 odstotka, s 14,8 odstotka v tretjem četrtletju. Vzrok je preprost, saj je potrošnja rasla hitreje od dohodka. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je povečal za 0,8 odstotka, individualna potrošnja pa za 1,2 odstotka.
Za primerjavo je v prvem četrtletju 2024 stopnja varčevanja znašala 15,1 odstotka. Od takrat pada z vmesnimi nihanji, zadnje četrtletje pa je prineslo najostrejši padec v tem obdobju.
To ni nujno slaba novica za kratkoročno rast. Gospodinjstva, ki trošijo iz premoženja ali znižanega varčevanja, poganjajo BDP. Toda vzorec, da realni dohodki v evroobmočju rastejo počasneje, potrošnja pa ostaja robustna, je zanimiv. Bodisi so gospodinjstva optimistična glede prihodnosti bodisi preprosto ne morejo znižati tekočih stroškov.
Stopnja investiranja gospodinjstev se je medtem rahlo zvišala z 8,7 na 8,8 odstotka, saj so naložbe v nepremičnine in trajne dobrine rasle hitreje od dohodka. To je prvi znatnejši premik navzgor po osmih četrtletjih relativne stagnacije.
Podjetja: dobiček stabilen, investicije upadajo
Delež dobička nefinančnih podjetij v bruto dodani vrednosti je ostal stabilen pri 39,5 odstotka. Plače in prispevki delodajalcev so rasli enako hitro kot bruto dodana vrednost, oba pri 0,8 odstotka, kar pomeni, da se razmerje med delom in kapitalom ni bistveno spremenilo.
Toda investicijska stopnja podjetij je padla z 21,9 na 21,4 odstotka in s tem dosegla najnižjo raven od tretjega četrtletja 2015. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,7 odstotka, medtem ko je dodana vrednost rasla.
To je kombinacija, ki bi morala vzbuditi pozornost. Podjetja ustvarjajo dovolj, njihov dobiček ostaja stabilen, a v prihodnost vlagajo manj. Razlogov je lahko več. Negotovost glede povpraševanja, visoki stroški financiranja, kljub postopnemu znižanju obrestnih mer, ali preprosto odlašanje z odločitvami v pričakovanju boljšega trenutka.
Kaj padec investicij v resnici pomeni
Stopnja investiranja podjetij pri 21,4 odstotka ni dramatično nizka v absolutnem smislu. Toda trend je zgovoren. V prvem četrtletju 2025 je ta stopnja znašala 22,3 odstotka, nato je vsako četrtletje padala. Skupni padec znotraj enega leta je torej skoraj cel odstotek bruto dodane vrednosti.
Za ekonomijo evroobmočja, ki se spopada z izzivi produktivnosti in zaostajanjem za ZDA ter Kitajsko na področju tehnoloških naložb, to ni dobro. Investicije so tiste, ki dolgoročno poganjajo produktivnost. Ko podjetja ohranjajo dobiček, a ne investirajo, kapital ostaja v bilancah, ali gre za izplačila delničarjem, ne pa za krepitev prihodnje konkurenčnosti.
Zgovorni so tudi predhodni vrhovi investicijske stopnje. V drugem četrtletju 2017, drugem četrtletju 2019, četrtem četrtletju 2019 in prvem četrtletju 2020. Eurostat izrecno opozarja, da so bili ti skoki posledica velikih uvozov pravic intelektualne lastnine, ki so na statistiko vplivale kot naložbe. Ko se to očisti, je slika evropskega investiranja v zadnjem desetletju še skromnejša.
