Evropski proizvajalci avtomobilov nasprotujejo načrtom Evropske komisije, ki bi od njih zahtevali minimalni delež evropskih sestavnih delov v vozilih. Nemške premijske znamke BMW, Mercedes-Benz in Volkswagen svarijo, da bi toga pravila škodovala konkurenčnosti in sprožila povračilne ukrepe trgovinskih partnerjev.
Bruselj pripravlja zahteve za lokalno vsebnost kot del zakona o pospeševanju industrijske dekarbonizacije, ki naj bi ga predstavili 28. januarja. Po poročanju Les Echosa Francija in dobavitelji podpirajo do 75-odstotni delež evropskih sestavnih delov, nemška industrija pa zahteva prožnost in jasne časovnice.
Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov ACEA je opozorilo, da bi uvedba pravil brez jasnih definicij lahko motila dobavne verige. Združenje namesto tega poziva k nižjim cenam energije, hitrejšemu izdajanju dovoljenj in ciljnim spodbudam.
Spor poteka tudi o metodologiji izračuna. Po podatkih združenja dobaviteljev CLEPA pri vozilih z motorji z notranjim zgorevanjem evropski dobavitelji prispevajo okoli 76 odstotkov vrednosti sestavnih delov. Pri električnih vozilih je ta delež precej nižji, saj proizvajalci še vedno pretežno uvažajo baterije iz Kitajske in Koreje. Po navedbah analitičnega inštituta Rhodium Group bo Mercedes pogonske sklope za novi model CLA dobavljal iz Kitajske, Renaultov E-Twingo pa bo sestavljen v Sloveniji s kitajskimi sestavnimi deli.
Komisijo skrbi predvsem Kitajska. Carinske dajatve na kitajska električna vozila, ki jih je uvedla oktobra 2024, niso zaustavile uvoza. Kitajske znamke zdaj po podatkih Rhodium Group zasedajo 9,6 odstotka evropskega trga električnih vozil, pred petimi leti le 5 odstotkov. Obenem se je tržni delež nemških proizvajalcev na Kitajskem skrčil s 24 odstotkov leta 2020 na 15 odstotkov lani.
Položaj evropske avtomobilske industrije se slabša. Dobavitelji so leta 2024 napovedali 54.000 odpuščanj, v prvi polovici leta 2025 še 22.000. Samo v Nemčiji je delo izgubilo 45.400 zaposlenih pri proizvajalcih in dobaviteljih. Volkswagen je prvič v zgodovini napovedal zapiranje tovarn v Nemčiji in ukinil dolgoletno zaščito delovnih mest. Po poročanju inštituta Jacques Delors Centre namerava do leta 2030 odpustiti več kot 35.000 od skupno 295.000 domačih zaposlenih.
Turčija, Južna Koreja in Japonska lobirajo, da bi bila njihova vozila priznana kot evropska. Kot poroča Brussels Signal, turško združenje proizvajalcev opozarja, da bi izključitev škodovala obema stranema, saj evropske znamke že proizvajajo v turških obratih kot del evropske dobavne verige. Korejsko gospodarsko združenje svari, da bi izključitev korejskih vozil in baterij okrepila položaj kitajskih konkurentov.
