Vse bolj opazna pobuda Bruslja za poenostavitev in jasnejšo opredelitev pravil, tudi na področju finančnega sektorja, povzroča nemir med ključnimi regulatorji v tem sektorju zaradi morebitnih tveganj, da bi ohlapnejša pravila oslabila ključne zaščitne mehanizme.
Dva višja uradnika Evropske unije (EU) na finančnem področju sta za Financial Times povedala, da sta odločna preprečiti rahljanje ukrepov za preprečevanje kriz v okviru prizadevanj za poenostavitev regulative z namenom spodbujanja gospodarske rasti.
“Če gre za deregulacijo in spuščanje standardov glede zaščitnih mehanizmov, na to nismo pripravljeni. To bi pomenilo možnost za krizo, kriza pa pomeni manjšo rast,” je izjavil Dominique Laboureix, vodja Enotnega odbora za reševanje bank (SRB), ki je med ključnimi organi evropske bančne unije.
Glavna naloga tega organa je zagotoviti urejeno reševanje propadajočih bank z minimalnim vplivom na realno gospodarstvo in javne finance držav EU ter drugih vključenih držav.
Tako neposreden komentar ni običajen za regulatorje, vendar prihaja v času, ko Evropska komisija razmišlja o reviziji kapitalskih predpisov za banke in zavarovalnice kot delu načrta za povečanje dinamike in rasti finančnih trgov.
Nekateri nacionalni uradniki želijo, da bi Bruselj šel še dlje, zato so vodje centralnih bank Nemčije, Francije, Španije in Italije pisali Evropski komisiji s pozivom k odpravi “nepotrebne zapletenosti” nekaterih finančnih pravil, ki ovirajo mednarodno konkurenčnost, ne da bi izboljšala finančno stabilnost.
Laboureix pravi, da je popolnoma pripravljen odgovoriti na pozive k regulativni razbremenitvi, a opozarja, da se pri tem ne smejo pozabiti lekcije zadnje velike krize v bančnem sektorju.
“Ne pozabimo krize iz leta 2008. Kaj je to pomenilo? Reševanje z javnim denarjem povsod. Pripravljen sem govoriti o poenostavitvi, vendar ne na račun nižanja standardov za zaščito finančne stabilnosti,” povzema Financial Times.
Podpredsednik nadzornega odbora Evropske centralne banke (ECB) Frank Elderson poudarja, da so po finančni krizi leta 2008 vlade v evroobmočju porabile 1,5 bilijona evrov za kapitalsko podporo in 3,7 bilijona evrov za likvidnostno podporo finančnemu sistemu. Leta 2009 se je evropsko gospodarstvo zaradi krize skrčilo za 4,3 odstotka.
“Dobro se je spomniti, zakaj smo to storili. Ne smemo biti zadovoljni s sabo in predpostavljati, da bo naslednje desetletje rožnato. Moramo biti previdni pri odpravljanju nadzornih funkcij, saj bi to lahko pripeljalo do ponovitve že doživete situacije. Razprava o konkurenčnosti ne sme biti izgovor za oslabitev regulative,” je dejal Elderson.
Po njegovem bi se morala EU namesto zmanjšanja regulativnih zahtev osredotočiti na njihovo uskladitev med 27 državami članicami.
“Ne odpravljajmo pravil, uskladimo jih,” sporoča.
Za Financial Times je poudaril, da podpira prefinjeno poenostavitev pravil, ki podjetjem in finančnim institucijam nalagajo objavo podatkov o vplivih njihovega poslovanja na okolje in družbo, pozitivnih in negativnih.
Vseeno opozarja, da banke, če bi šli predaleč, ne bi imele potrebnih podatkov za oceno izpostavljenosti tveganjem podnebnih sprememb.
“Ali je vse popolno? Verjetno ne. Lahko stvar izboljšamo brez previsokih stroškov? Mogoče. A če banke spravimo v položaj, ko nimajo podatkov za oceno tveganja, bi jih to spravilo v težave in otežilo naše regulatorsko delo,” navaja uradnik ECB.
ECB je bankam v evroobmočju naložila, da se lotijo tveganj, povezanih s poplavami, sušami, požari in prehodom od fosilnih goriv, pri čemer je uvedla možnost kazni za tiste, ki zavlačujejo.
Možna je vsakodnevna kazen do pet odstotkov dnevnega prometa za obdobje do šestih mesecev.
Preberite več:
Elderson je izpostavil, da obstaja nekaj bank, za katere je takšna kazen realna grožnja, saj so zamudile prvi rok za ukrepanje glede vključitve podnebnih tveganj v svoje bilance.
Dodal je, da je majhno število drugih bank prejelo opozorilo, da se soočajo s kaznimi zaradi zamude pri drugem roku za podnebno ukrepanje, ki je potekel konec leta 2023. Zadnji rok je nedavno potekel, zato je še prezgodaj reči, ali bo katera banka zaradi tega kaznovana, je sklenil uradnik ECB.
