Donosi obveznic držav evroobmočja so v ponedeljek po napovedanih ameriških carinah in kitajskem odzivu padli, kar nakazuje nižje stroške zadolževanja. Analitiki ocenjujejo, da EU in Kitajska nimata motivov za “spust v trgovinski konflikt”.
ZDA so prejšnji teden napovedale 10-odstotne carine na uvoz iz držav po vsem svetu, načrtujejo pa tudi “recipročne carine” za trgovinske partnerje, s katerimi imajo velik primanjkljaj v blagovni menjavi.
Od 9. aprila bodo za kitajski uvoz veljale dodatne 34-odstotne carine, ki se bodo tako skupaj povzpele na 54 odstotkov. Peking je odgovoril s 34-odstotnimi carinami na ameriški uvoz, pripravlja pa tudi prepoved izvoza tehnoloških mineralov.
Namigi o ameriško-kitajski trgovinski vojni so zaskrbeli vlagatelje, sprožili strah pred upočasnitvijo svetovnega gospodarstva in val povpraševanja po premoženju, ki ga štejejo za varno zatočišče za kapital.
V takšnih razmerah so donosi na desetletne nemške državne obveznice, ki veljajo za referenco v evroobmočju, v ponedeljek padli na 2,51 odstotka. Za kratek čas so, poroča Hina, zdrsnili celo na 2,479 odstotka, kar je najnižja raven od 4. marca.
Preberite več:
Donosi na italijanske državne obveznice so ostali večinoma na ravni z začetka marca, saj po mnenju vlagateljev prinašajo večje tveganje, medtem ko so donosi na francoske padli s 3,6 odstotka na 3,28 odstotka.
“Za razliko od tridesetih let prejšnjega stoletja to ni svetovna trgovinska vojna. Kitajska in EU na primer nimata veliko motivacije, da bi se zaradi ameriške politike spuščali v trgovinske sovražnosti,” meni glavni ekonomist pri UBS Wealth Managementu Paul Donovan.
