Nove ocene stanja trga dela v Evropski uniji kažejo, da so delovna mesta postala bolj stabilna, plače pa postopoma rastejo. Kljub temu pa še vedno obstaja velik izziv – kakovost delovnih mest in neustrezne plače za velik del delovne sile.
V drugem četrtletju letošnjega leta je bila stopnja zaposlenosti v EU med osebami, starimi med 20 in 64 let, 76,2 %, kar je rahlo zvišanje glede na prejšnje četrtletje. Podatki Eurostata kažejo, da je bila stopnja brezposelnosti 5,8 %, kar pomeni, da je okoli 12,2 milijona ljudi ostalo brez dela. Poleg tega procesa “neizkoriščenega trga dela” — to je t. i. labour market slack — prispeva še okoli 10,9 % ljudi, ki so sicer na razpolago za delo, a niso aktivno iskalci ali delajo manj, kot bi želeli.
V poročilu Evropske komisije je izpostavljen trend, da so plače lani povprečno narasle za 2,7 %. To zvišanje je v mnogih državah že preseglo raven pred pandemijo. Del teh izboljšav pripisujejo direktivi o minimalnih plačah, iniciativam, kot so Kompas za konkurenčnost in prihodnji načrti za kakovostna delovna mesta, ki naj bi podprli pravičen dohodek in rast, ki temeljijo na inovacijah.
Toda kljub tem trendom resnost situacije pokaže podatek, da je vsak peti delavec v EU še vedno zaposlen na delovnem mestu, ki je slabo plačano ali neustrezno. To pomeni, da kljub formalni zaposlitvi marsikdo še vedno živi na robu preživetja — z visoko negotovostjo glede prihodnosti, nizkimi prihranki in majhno mobilnostjo.
Roxana Minzatu, izvršna podpredsednica komisije za socialne pravice in kakovostna delovna mesta, je ob objavi poudarila: “To poročilo kaže na dobrodošel napredek pri plačah, vendar ne smemo biti zadovoljni — storiti moramo več za povečanje kupne moči delavcev. Pomembna vloga minimalnih plač kaže na konkretne ukrepe, ki lahko koristijo delavcem, delodajalcem in širšemu gospodarstvu.”
Dogajanja v državah članicah in pomembni premiki
Ena pomembna, aktualna reforma v EU je tudi Direktiva o ustreznih plačah, sprejeta leta 2022, ki določa smernice za določanje minimalnih plač in krepi kolektivno pogajanje. Namen te direktive je, da minimalne plače po državah članicah ne ostajajo zgolj simbolične, ampak postanejo orodje za zniževanje revščine in neenakosti ter spodbujanje pravične delitve koristi gospodarske rasti.
V Nemčiji je komisija za določanje minimalne plače že predlagala postopno zvišanje osnovne plače na 14,60 evra na uro do leta 2027 (trenutno znaša 12,82 evra). To bi po ocenah zelo okrepilo prihodke delavcev z najnižjimi plačami, a mnogi opozarjajo tudi na tveganja za zaposlovanje v manj kvalificiranih službah.
Mednarodne študije, kot je OECD Employment Outlook, opozarjajo na vpliv staranja populacije, pomanjkanja delovne sile in tehnoloških sprememb kot dejavnike, ki bodo bistveno preoblikovali trg dela v prihodnjih letih.
Priložnost in obveza
Če želijo države, kot je Slovenija, ohraniti konkurenčnost in socialno kohezijo, morajo spodbujati naložbe v znanje, digitalne spretnosti in podporne politike za tiste sektorje, kjer je kakovost zaposlitve še posebej vprašljiva.
Zlasti v regijah z višjo brezposelnostjo ali omejeno gospodarsko raznolikostjo je cilj, da se ustvarjajo delovna mesta visoke dodane vrednosti — ne zgolj “količine delovnih mest”, temveč kvaliteta, trajnost in dostojna plača.
Preberite več:
Tudi institucionalne reforme, kot so spodbujanje kolektivnega pogajanja, poenostavitev birokracije, izboljšana mobilnost delovne sile in usklajevanje izobraževalnih sistemov z zahtevami trga, so nujne, da se prepreči stagnacija in razkorak med regijami.
