Evropskim podjetjem, ki vlagajo ogromna sredstva v generativno umetno inteligenco (UI), bi morale naložbe do naslednjega leta prinesti večji donos, saj obstaja resno tveganje, da vlagatelji izgubijo potrpljenje in da se sproži zaton vlaganj astronomskih vrednosti v UI.
Delnice podjetij z velikimi naložbami v UI so v zadnjih nekaj tednih padle skupaj s širšim trgom delnic, in sicer zaradi naraščajoče skrbi pred globalno recesijo. To povzroča dodaten pritisk na celotni sektor, ki se je začel januarja, ko je lansiranje poceni kitajskega UI modela DeepSeek povzročila veliko razprodajo v tehnološkem sektorju.
Medtem ko nekateri vlagatelji še naprej optimistično gledajo na potencial generativne UI tehnologije za povečanje produktivnosti in posledično dobička, drugi postajajo vse bolj izbirčni. Vse pogosteje se obračajo na naložbe v delnice podjetij, ki izvajajo UI rešitve, kot sta britansko-nizozemsko podjetje za analitiko RELX ali nemško programsko podjetje SAP – namesto v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo čipov in druge strojne opreme.
Vse bolj prisotni pa so glasovi, ki pravijo, da bi morala tudi podjetja, ki so med prvimi sprejela uporabo UI tehnologije, začeti prikazovati nekaj konkretnega donosa na ogromna vlaganja, saj bi se vlagatelji lahko kmalu umaknili in se usmerili v druge sektorje.
Ameriški proizvajalec čipov Nvidia je skoraj postal sinonim za umetnointeligenčni bum. Čeprav so delnice Nvidie v začetku leta, ko se je pojavil DeepSeek – ki uspešno deluje z veliko manjšo količino dragih Nvidiinih čipov –, strmo padle, so še vedno 29 odstotkov višje kot ob istem času lani.
V Evropi je na voljo manj delnic, ki so tako izpostavljene umetni inteligenci kot na Wall Streetu, vendar je trend padca jasno opazen. V sektorju strojne opreme so delnice nizozemskih proizvajalcev opreme za izdelavo čipov ASM International in BE Semiconductor padle za 25 odstotkov oziroma 20 odstotkov – po veliki razprodaji zaradi DeepSeeka konec januarja, ter zaradi strahu pred recesijo v ZDA. Francoski Schneider Electric, ki proizvaja električno opremo za podatkovne centre, je v istem obdobju padel za 14 odstotkov.
Glede podjetij, ki so konkretno uporabila umetno inteligenco v poslovanju, je podjetje za zbiranje borznih podatkov LSEG padlo za 5,5 odstotka, medtem ko je RELX padel le za 1,6 odstotka. Nemški velikan za poslovno programsko opremo SAP je padel za 2,9 odstotka – vendar je v ponedeljek kljub temu zasedel mesto najvrednejšega evropskega podjetja in s tem zamenjal farmacevtski koncern Novo Nordisk.
“Do sedaj so vsi zelo ozko vlagali v tehnologije, ki omogočajo umetno inteligenco. A po DeepSeeku in drastični pocenitvi te tehnologije trgi zdaj v večji meri gledajo podjetja, ki so uvedla UI tehnologije in ki bi od tega lahko imela največjo korist,“ je za Reuters dejal Gerry Fowler, vodja evropske strategije za delniška vlaganja v banki UBS.
V interni anketi več kot stotih analitikov investicijske družbe Fidelity je bilo januarja ugotovljeno, da skoraj 72 odstotkov meni, da umetna inteligenca ne bo vplivala na dobičkonosnost podjetij, ki so na borzi do leta 2025. Vseeno pa jih je veliko več dejalo, da pričakujejo nek pozitiven učinek v naslednjih petih letih.
Kljub temu več evropskih podjetij za upravljanje delniških portfeljev pravi, da je njihov časovni okvir krajši od tega. „Trg bo izgubil potrpljenje, če se bo še naprej vlagalo v umetno inteligenco in če ne bo začel opažati nekega donosa na vložena sredstva,“ je za Reuters povedal Steve Wreford, portfeljski manager iz podjetja Lazard Asset Management.
Analitiki menijo, da leto 2025 še ni ključno, in da podjetjem, ki sprejemajo UI letos, ko se še ukvarjajo s testiranji in razvojem novih izdelkov, vlagatelji ne bodo zamerili, če ne bodo dosegli večjega profita. Vendar pa bi se lahko že leta 2026 razpoloženje nenadoma ohladilo, če ne bo nikakršnih rezultatov.
Največje tveganje za naložbe v umetno inteligenco pa je, da še vedno ni jasno, ali bodo nastali ekonomsko vzdržni modeli uporabe UI tehnologije, za katere bodo ljudje pripravljeni plačati.
“Da upravičimo nove naložbe bi morali videti nekaj konkretnih primerov, ne glede na to, ali gre za eno tako imenovano killer aplikacijo ali več manjših,“ ki bi prinesli kakšen premik in dobičkonosnost, pravi Paddy Flood, specialist za globalne tehnologije v podjetju Schroders.
Kritike glede prevelikih vlaganj, ki jih je težko upravičiti, so vse bolj prisotne tudi z druge strani Atlantika. Praktično vsako podjetje, ki pripravlja IPO na ameriških borzah, v dokumentaciji navaja, da že uporablja umetno inteligenco za izboljšanje poslovanja, čeprav redko pojasnjujejo, kako točno to počnejo ali kakšen je dejanski učinek uporabe UI tehnologije.
Sredi te poplave napovedi in objav ni presenetljivo, da velike tehnološke družbe in zasebni vlagatelji vlivajo enormna sredstva v izgradnjo novih podatkovnih centrov, ki naj bi poganjali razvoj UI aplikacij. Predsednik uprave kitajske družbe Alibaba, Joe Tsai, je v torek na panelu povedal, da obstaja nevarnost investicijskega mehurčka, ki bi lahko počil, dodal pa je, da je “osupel“ nad stotinami milijard dolarjev, ki se trošijo na umetno inteligenco. “Ljudje v umetno inteligenco vlagajo veliko več, kot je danes po tej tehnologiji povpraševanja,“ je dejal Tsai, kot navaja The Information.
Preberite več:
Poleg ogromnega projekta Stargate, za katerim stojita SoftBank in OpenAI, ki napoveduje naložbe do 500 milijard dolarjev v podatkovne centre po vsej Ameriki, obstaja tudi skupina vlagateljev, ki jo podpira BlackRock, in vključuje Microsoft, emiratski MGX in xAI v lasti Elona Muska, in ki že napoveduje zbiranje “do 100 milijard dolarjev investicijskega potenciala.“
The Information opozarja tudi na razmišljanja Mete o izgradnji novega kampusa za umetno inteligenco, ki bi lahko stal okoli 200 milijard dolarjev, v oktobru pa so investicijski skladi KKR in Energy Capital napovedali projekt za izgradnjo podatkovnega centra v vrednosti 50 milijard dolarjev. Poleg tega so največje tehnološke firme v Ameriki za letos napovedale 300 milijard dolarjev kapitalnih naložb, od katerih bo velik del šel v podatkovne centre za umetno inteligenco.
Ostaja veliko vprašanje v Silicijevi dolini, ali bodo stranke, ki naj bi uporabljale storitve umetne inteligence, v teh aplikacijah dejansko videle vrednost, ki bi upravičila takšne megaprojekte. Čeprav mnogi v industriji verjamejo, da se bo to prej ali slej zgodilo, je vse bolj verjetno, da se donos ne bo udejanil v tako kratkem času in da bodo nekateri večji projekti skoraj zagotovo propadli, ali pa bodo morali drastično zmanjšati ambicije.
