Blokada Hormuške ožine, ene ključnih svetovnih pomorskih poti, že povzroča prve resne posledice za globalno gospodarstvo. Na izrednem srečanju več kot 40 zunanjih ministrov je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon opozorila, da razmere zahtevajo usklajen diplomatski odziv, ne pa vojaške eskalacije. “Nujne so usklajene diplomatske aktivnosti, hkrati moramo biti previdni glede kakršnegakoli vojaškega angažmaja v ožini,” je povedala.
Po njenih besedah je motena skoraj petina svetovnega pretoka nafte, obenem pa prihaja tudi do zastojev pri dobavi gnojil. Takšen šok se ne ustavi na regionalni ravni, ampak hitro vpliva na cene energentov, prehransko varnost in inflacijo po svetu.
Posledice so že vidne tudi v Evropi, posredno pa jih čuti tudi Slovenija, predvsem skozi dražje energente in motnje v dobavnih verigah.
Fajon je poudarila, da mora biti odziv mednarodne skupnosti enoten in usmerjen v hitro umiritev razmer ter ponovno odprtje pomorske poti. Pri tem je izpostavila vlogo Združenih narodov in pozvala k vzpostavitvi mehanizma, ki bi omogočil varen prehod ključnih dobrin, kot so hrana in gnojila. Slovenija podpira rešitev, ki temelji na mednarodnem pravu in dolgoročnih pogajanjih, saj bi vojaški posegi lahko krizo še poglobili.
Preberite več:
Dogajanje v Perzijskem zalivu tako ponovno potrjuje, kako hitro lahko regionalni konflikt preraste v globalni gospodarski problem, z neposrednimi posledicami za cene, trgovino in življenjski standard.
