Ameriška centralna banka (Fed) je po dvodnevnem zasedanju v sredo znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, na trenutno raven med 4,00 in 4,25 odstotka. To je prvo znižanje po decembru preteklega leta. Odločitev je sprejelo 11 od 12 članov odbora, preostali član, novi guverner Stephen Miran, pa je glasoval za bolj agresiven rez, in sicer znižanje za 0,50 odstotne točke.
Podpredsednik Feda Jerome Powell je po koncu zasedanja izpostavil, da se je situacija na trgu dela v zadnjih mesecih poslabšala – rast zaposlovanja se je upočasnila, intenzivnost dela se zmanjša, medtem ko inflacija ostaja nad ciljno mejo 2%. Zaradi tovrstnih dejavnikov je vlada ocenila, da je nujno prilagoditi politiko in s tem preprečiti možna večja gospodarska nihanja.
Miranovo stališče, ki se razlikuje od večine, odraža njegovo prepričanje, da bi bilo treba znižati obrestno mero za pol odstotne točke. Dosegel je prvi javni odklon, kar je pokazalo razkorak med člani odbora glede tempa in obsega prilagoditev denarne politike. Miran je zagovornik hitrejših in odločnejših ukrepov, opozarja pa tudi na potrebo po odzivnejši politiki centralne banke.
V ozadju je tudi politični pritisk iz ameriške administracije predsednika Trumpa, ki javno poziva k bolj odločnemu znižanju obrestnih mer. Kljub temu je Powell v izjavi poudaril, da monetarna politika ostaja osredotočena na podatke in gospodarske dejavnike, ne pa na politične pritiske.
Nadaljna znižanja bodo postopna
Trgi in ekonomisti pa so opazili, da Fed v spremljajočih projekcijah napoveduje še dve dodatni znižanji obrestnih mer do konca leta 2025. Prihodnje projekcije rasti BDP so nekoliko optimističnejše in zdaj znašajo 1,6 odstotka za letošnje leto ter 1,8 odstotka za prihodnje leto. Brezposelnost naj bi ostala stabilna pri 4,5 odstotka letos, z rahlo zvišanim trendom leta 2026, ki naj bi se nato spet znižal.
Analitiki opozarjajo, da kljub prilagoditvam Fed še vedno ostaja ostro usmerjen k zajezitvi inflacije, kar pomeni, da bodo znižanja obresti previdna in postopna. Med glavnimi tveganji za gospodarsko stabilnost še vedno izstopajo šibkejši podatki o zaposlovanju ter negotovosti glede trgovinskih politik in carin, ki lahko povzročajo inflacijske pritiske.
Preberite več:
Odločitve Feda in posledični premiki na finančnih trgih še naprej ključno oblikujejo gospodarstvo ne le ZDA, ampak tudi svetovne finančne trge, s tem pa vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo in finančni trg.
