Zapisniki marčevske seje ameriške centralne banke, objavljeni v sredo, so pokazali globoko razdeljeni odbor, ki se prvič v tem ciklu sooča z možnostjo, da bo moral obrestne mere bodisi znižati bodisi zvišati. Odbor za odprti trg (FOMC) je 17. in 18. marca, teden dni po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, z 11 glasovi proti enemu zadržal ključno obrestno mero v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka, poroča CNBC.
Večina članov odbora je po navedbah zapisnikov ocenila, da bo znižanje obrestne mere verjetno primerno, če se bo inflacija gibala v skladu s pričakovanji. Vojna bi lahko po njihovi presoji oslabila trg dela in okrepila potrebo po ohlapnejši denarni politiki. A rastoča skupina članov je zahtevala, da odbor v izjavi po seji izrecno omeni tudi možnost dviga obrestnih mer, če bi inflacija ostala nad ciljno ravnijo. Predsednik Feda Jerome Powell je v intervjuju po seji povedal, da dvig obrestnih mer “ni izključen”, poroča Bloomberg.
Napovedi potrjujejo enako razdeljenost. Srednja napoved za leto 2026 ostaja pri enem znižanju za 0,25 odstotne točke, a sedem od 19 članov zdaj pričakuje, da do znižanja sploh ne bo prišlo. Napoved inflacije so zvišali z 2,5 na 2,7 odstotka. Rast ameriškega BDP je bila v zadnjem četrtletju 2025 le 0,7-odstotna, v prvem četrtletju 2026 pa se giblje pri 1,3 odstotka. Nova delovna mesta nastajajo skoraj izključno v zdravstvu. Velika večina članov odbora ocenjuje, da je trg dela ranljiv za dodatne šoke, poroča Axios.
Zapisniki neposredno zadevajo tudi evrsko območje. Če Fed zadrži ali celo zviša obrestne mere, bi agresivnejše rezanje s strani ECB oslabilo evro in dodatno podražilo uvoz energentov, ki se že tako obračunavajo v dolarjih. Naslednja seja FOMC je 28. in 29. aprila.
