Fed obdržal obrestno mero pri 3,75 odstotka, napoved inflacije dvignil na 2,7 odstotka

Ameriška centralna banka (Fed) je danes obdržala ključno obrestno mero v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka in obenem dvignila napoved inflacije za leto 2026 z 2,5 na 2,7 odstotka. Odbor za odprti trg (FOMC) je odločitev sprejel z razmerjem glasov 11 proti 1, v spremljajoči izjavi pa prvič izrecno omenil iransko vojno kot dejavnik negotovosti. Po poročanju Bloomberga je Fed zapisal, da so “posledice dogajanja na Bližnjem vzhodu za ameriško gospodarstvo negotove.”

Četrtletni točkovni diagram (dot plot), v katerem člani FOMC zabeležijo svoja pričakovanja glede prihodnje ravni obrestnih mer, ohranja mediano enega znižanja za preostanek leta 2026 in enega v letu 2027, enako kot v decembrskih projekcijah. Razpršenost napovedi je nenavadno široka: sedem od 19 članov letos ne predvideva nobenega znižanja, pet pa jih pričakuje pol odstotne točke ali več, navaja Fortune. Izjava FOMC ohranja formulacijo o “nadaljnjih prilagoditvah” obrestne mere, ki je namerno nevtralna in ne izključuje niti znižanja niti zvišanja, čeprav jo trgi v kontekstu lanskega cikla sproščanja berejo kot nagib navzdol. Pred izbruhom konflikta konec februarja so trgi vračunavali dva znižanja letos z majhno verjetnostjo tretjega.

Edini glas proti je oddal Stephen Miran, Trumpov imenovanec za guvernerja Feda, ki je s tem že petič zaporedoma glasoval za takojšnje znižanje. Po navedbah CNBC se mu Christopher Waller, ki se je Miranu januarja pridružil pri zahtevi po nižji obrestni meri, tokrat ni pridružil in je podprl pavzo. Wallerjev obrat nazaj k večini sovpada s skokom cen nafte, ki je od začetka konflikta poslabšal inflacijske obete.

Ob odločitvi o obrestni meri je Fed popravil projekcijo gospodarske rasti za letošnje leto navzgor, na 2,4 odstotka, in na 2,3 odstotka za leto 2027. Jedro inflacije, merjeno z indeksom osebne potrošnje (PCE) brez energije in hrane, naj bi prav tako doseglo 2,7 odstotka. Samo jedro PCE na letni ravni že zdaj znaša 3,1 odstotka in se v zadnjih dveh letih ni opazno umirilo, poroča Fortune. Brezposelnost po pričakovanjih FOMC ostaja pri 4,4 odstotka do konca leta, a Fed je v izjavi navedel, da rast delovnih mest ostaja nizka. Februarski podatki o trgu dela z izgubo 92.000 delovnih mest ta opis potrjujejo.

Predsednik Feda Jerome Powell je na tiskovni konferenci, eni od zadnjih pred iztekom mandata 15. maja, priznal, da napredek pri umirjanju inflacije zaostaja za pričakovanji. Po poročanju CNBC je dejal, da Fed “napreduje pri inflaciji, a ne tako hitro, kot smo upali.” Kratkoročna inflacijska pričakovanja so se po njegovih besedah v zadnjih tednih dvignila zaradi motenj ponudbe na Bližnjem vzhodu, višje cene energije bodo potisnile inflacijo navzgor, a “prezgodaj je, da bi ocenili obseg in trajanje mogočih posledic za gospodarstvo,” navaja NBC News. Powell je dodal, da Fed ne bo mogel obravnavati energetske inflacije kot prehodno, dokler se ne bo umirilo naraščanje cen zaradi carin na uvoz, poroča Yahoo Finance. Cena referenčne nafte Brent je danes dosegla 109 dolarjev za sod, skoraj 50 odstotkov več kot pred začetkom konflikta.

Indeksi na Wall Streetu so po objavi odločitve izgubili do odstotek vrednosti, pritisk pa je okrepil februarski indeks cen proizvajalcev (PPI), objavljen danes zjutraj, ki je z 0,7-odstotno mesečno rastjo in s 3,4-odstotno letno skoraj dvakratno presegel napovedi analitikov, poroča CNBC.

Evropska centralna banka (ECB) bo jutri v Frankfurtu zasedala v okoliščinah, ki so se od februarskega srečanja korenito spremenile. Takrat je evroobmočna inflacija znašala 1,7 odstotka in razprava se je vrtela okoli morebitnega dodatnega znižanja, a vojna v Iranu je ta scenarij prekrižala. Po oceni Carstena Brzeskega, vodje makroekonomskih analiz pri ING, je razprava o nadaljnjih znižanjih “dokončno končana.” ECB bo po njegovem predvidevanju zavzela ostrejši ton in dala vedeti, da je pripravljena ukrepati, če bi se inflacijska pričakovanja odlepila od dvoodstotnega cilja. Terminski trgi po navedbah European Business Magazine že vračunavajo eno do dve zvišanji obrestne mere v evrskem območju do konca leta.

Tečaj evra proti dolarju je danes zdrsel na 1,15 dolarja, potem ko je v januarju dosegal 1,20 dolarja, kar je skoraj štiriodstotni padec v dveh mesecih. Za slovensko izvozno gospodarstvo šibkejši evro načeloma ugodno vpliva na konkurenčnost, vendar podražuje uvoz energentov, katerih cena je vezana na dolar. ECB je v decembrskih projekcijah predvidela 1,9-odstotno inflacijo v evrskem območju za leto 2026, a te napovedi so nastale pred izbruhom konflikta in pred skokom nafte nad 100 dolarjev za sod. Predsednica ECB Christine Lagarde je v intervjuju za France 2 zagotovila, da ECB “ne bo dovolila ponovitve inflacijskega šoka iz let 2022 in 2023.”

Predsednik Trump je za naslednika na čelu Feda imenoval nekdanjega guvernerja Kevina Warsha, a potrditev v senatu blokira republikanski senator Thom Tillis, ki jo pogojuje z ustavitvijo kazenskih preiskav ministrstva za pravosodje proti Powellu. Powell je preiskave označil za “posledico tega, da Fed določa obrestne mere na podlagi lastne ocene, ne pa po željah predsednika,” navaja Kiplinger. Če do izteka mandata 15. maja ne bo potrditve, bo Powell začasno nadaljeval v funkciji.

Po današnji tiskovni konferenci se pričakovanja za prvo znižanje obrestne mere premikajo na oktober ali december. Nekateri ekonomisti, med njimi Gregory Daco iz EY-Parthenon, ocenjujejo, da znižanja letos morda sploh ne bo, makroekonomski strateg Carson Group Sonu Varghese pa je v analizi za CBS zapisal, da bi Fed utegnil do konca leta spregovoriti celo o zvišanju. Obdobje visokih obrestnih mer se za vlagatelje in podjetja na obeh straneh Atlantika ne bliža koncu tako hitro, kot so pred tremi tedni napovedovali trgi.