Fed znižal obrestne mere na 3,5 odstotka, Dow poskočil za 500 točk, srebro na rekordu

Ameriška centralna banka je v sredo zvečer po srednjeevropskem času znižala ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke na razpon med 3,5 in 3,75 odstotka. To je najnižja raven od konca leta 2022. Odločitev je bila sprejeta z glasovanjem 9 proti 3, kar pomeni največje nesoglasje v Federal Open Market Committee od septembra 2019.

Predsednik Feda Jerome Powell je po zasedanju na novinarski konferenci sporočil, da je centralna banka v dobrem položaju, da počaka. Dobro smo pripravljeni, da počakamo in vidimo, kako se bo gospodarstvo razvijalo, je dejal Powell in nakazal, da nadaljnja znižanja ne bodo tako enostavna kot doslej. Od začetka cikla rahljanja septembra 2024 je Fed skupaj znižal obrestne mere za 1,75 odstotne točke.

Razdeljeni odbor

Glasovanje je razkrilo veliko razhajanje znotraj odbora. Guverner Stephen Miran je glasoval za znižanje za 50 bazičnih točk, medtem ko sta predsednika regionalnih bank Austan Goolsbee iz Chicaga in Jeffrey Schmid iz Kansas Cityja menila, da bi obrestne mere morale ostati nespremenjene.

Sedem od 19 članov FOMC je na tako imenovanem dot plotu nakazalo, da v letu 2026 ne pričakujejo nobenega znižanja. Mediana projekcij kaže na eno samo znižanje v letu 2026 in še eno v 2027, preden bi referenčna obrestna mera dosegla dolgoročni cilj okoli 3 odstotkov.

Carine glavni krivec za inflacijo

Powell je na novinarski konferenci spregovoril o inflacijskem pritisku, ki ga povzročajo trgovinske tarife administracije predsednika Donalda Trumpa. Res so carine tiste, ki povzročajo večino inflacijskega presežka, je dejal predsednik Feda in dodal, da centralna banka pričakuje, da bo to enkraten dvig cenovne ravni, ne pa trajna inflacija.

Inflacija po najpogosteje uporabljenem Fedovem kazalniku PCE znaša 2,8 odstotka na letni ravni, zadnji podatek iz septembra. To je še vedno znatno nad dvoodstotnim ciljem.

Trg dela šibkejši od pričakovanj

Powellova ocena trga dela je bila zaskrbljujoča. Predsednik Feda je pojasnil, da uradni podatki o zaposlovanju morda precenjujejo dejansko stanje za okoli 60.000 delovnih mest mesečno. Po njegovi oceni gospodarstvo v resnici ne ustvarja 40.000 delovnih mest mesečno, temveč jih dejansko izgublja okoli 20.000. Powell je ta položaj opisal kot trg z malo zaposlovanja in malo odpuščanja – podjetja ne množično odpuščajo, a tudi ne širijo zaposlovanja.

Stopnja prostovoljnih odhodov z delovnega mesta je padla na 1,8 odstotka, kar je najnižja raven od začetka leta 2021.

Fed ponovno kupuje obveznice

Poleg znižanja obrestnih mer je Fed napovedal ponoven nakup državnih obveznic. Od petka bo centralna banka začela kupovati kratkoročne zakladne menice v vrednosti 40 milijard dolarjev mesečno. Bart Melek iz TD Securities je za Bloomberg komentiral, da je to dobra novica za zlato, saj gre za likvidnostne ukrepe, ki delujejo podobno kot kvantitativno sproščanje.

Wall Street

Ameriški delniški trgi so se na odločitev Feda odzvali z močno rastjo. Indeks Dow Jones Industrial Average je pridobil 497 točk oziroma 1,05 odstotka in zaključil pri 48.057,75 točke. S&P 500 je napredoval za 0,67 odstotka na 6.886,68 točke in se med trgovanjem dotaknil rekordne ravni. Tehnološki Nasdaq Composite je pridobil 0,33 odstotka.

Indeks Russell 2000, ki meri uspešnost 2.000 najmanjših ameriških podjetij, je med trgovanjem dosegel nov zgodovinski vrh pri 2.576,31 točke in zaključil pri 2.559,61 točke, kar predstavlja rast 1,32 odstotka. Nižje obrestne mere nesorazmerno koristijo manjšim podjetjem, ki so bolj odvisna od bančnih posojil in refinanciranja dolgov.

José Torres iz Interactive Brokers je pojasnil, da je Wall Street pozitivno sprejel novico o ponovnem širjenju bilance Feda. Dejstvo, da je Powell izključil zvišanje obrestnih mer, je dodatno podprlo optimizem vlagateljev.

Obveznice, valute, plemenite kovine

Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic je padla za 4,3 bazične točke na 4,143 odstotka po tem, ko je pred odločitvijo Feda dosegla trimesečni vrh nad 4,2 odstotka. Dolar je izgubil 0,23 odstotka vrednosti in indeks DXY je padel na 98,99. Evro je napredoval za 0,26 odstotka na 1,1655 dolarja.

Zlato je pridobilo približno 0,7 odstotka, srebro pa je doseglo nov zgodovinski rekord pri 61,85 dolarja za unčo. Cena srebra je letos narasla za več kot 113 odstotkov zaradi naraščajočega industrijskega povpraševanja iz sektorjev sončne energije, električnih vozil in podatkovnih centrov.

Evropske borze

Evropski delniški trgi so v sredo zaključili v mešanem razpoloženju pred odločitvijo Feda. Vseevropski indeks STOXX 600 je zaključil skoraj nespremenjeno pri okoli 578 točkah, kar je bil četrti zaporedni dan minimalnih premikov.

Nemški DAX je izgubil približno 0,5 odstotka in zaključil tik nad 24.000 točkami. Francoski CAC 40 je zaključil nekaj desetink odstotka nižje, britanski FTSE 100 pa se skoraj ni premaknil. Obseg trgovanja je bil podpovprečen.

Med posameznimi delnicami je v Evropi izstopal Delivery Hero z rastjo 13,7 odstotka po napovedi, da podjetje preučuje strateške možnosti. Evropski bančni sektor je pridobil 0,7 odstotka, potem ko sta HSBC in Standard Chartered napredovala po povišanju ciljne cene s strani Bank of America.

Naslednje zasedanje FOMC je predvideno za januar 2026, trgi pa s 75,6-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo Fed takrat pustil obrestne mere nespremenjene. Pomembni bodo podatki o inflaciji in zaposlovanju za oktober in november, ki jih bo ministrstvo za delo objavilo prihodnji teden.