Ameriško dostavno podjetje FedEx je v ponedeljek na sodišče za mednarodno trgovino v New Yorku vložilo tožbo zoper ameriško vlado, s katero zahteva povračilo vseh carinskih dajatev, ki jih je plačalo na podlagi carin, uvedenih z zakonom o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih (IEEPA). Tožba, usmerjena proti carinski in mejni zaščiti ZDA (CBP) ter njenemu komisarju Rodneyu Scottu, velja za prvo večjo korporativno tožbo po petkovem sklepu vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče ZDA je namreč v petek s šestimi glasovi proti trem presodilo, da zakon IEEPA predsednika ne pooblašča za enostransko uvedbo carin. Odločitev, ki jo je zapisal predsednik sodišča John Roberts, je zadala hud udarec Trumpovi gospodarski politiki. Pridružila sta se mu tudi konservativna sodnika Neil Gorsuch in Amy Coney Barrett, ki ju je imenoval Trump sam, kar je sprožilo predsednikov oster odziv.
FedEx v enajststranskem tožbenem zahtevku navaja, da je “utrpel škodo” zaradi plačila carin, ki so zdaj razglašene za nezakonite, ter zahteva polno povračilo z obrestmi in povrnitev stroškov pravnega zastopanja. Podjetje, ki dnevno prepelje 17 milijonov paketov po stotinah držav, natančnega zneska v tožbi ni navedlo. Septembra lani je sicer sporočilo, da pričakuje za milijardo dolarjev nižji dobiček v fiskalnem letu 2026 zaradi ameriških trgovinskih politik, le del tega pa odpade na IEEPA dajatve. Kot poroča Fox Business, FedEx zastopa washingtonska odvetniška pisarna Crowell & Moring, ki v podobnih primerih zastopa tudi Costco in Revlon.
Ključno vprašanje po odločitvi vrhovnega sodišča ostaja neodgovorjeno: ali bo vlada morala vrniti pobrane dajatve. Sodišče se do tega ni opredelilo. Po ocenah laboratorija Yale Budget Lab so ZDA do sredine decembra 2025 na podlagi IEEPA pobrale 142 milijard dolarjev carin, celotni potencialni znesek povračil pa bi po nekaterih izračunih presegel 175 milijard. Trump je na novinarski konferenci dejal, da vlada ne namerava prostovoljno vračati denarja in da bo “to predmet sodnih sporov naslednji dve leti”. Ameriška trgovinska zbornica in Nacionalna zveza trgovcev na drobno pozivata k vzpostavitvi hitrega postopka za povračila.
Trump se je na petkovo odločitev odzval z uvedbo novih 10-odstotnih globalnih carin na podlagi drugega zakona, 122. člena zakona o mednarodni trgovini iz leta 1974, ki omogoča začasne dajatve za največ 150 dni. Že v soboto je napovedal zvišanje na 15 odstotkov, kar je zakonski maksimum po tem členu. Carinska in mejna zaščita je v torek začela pobirati nove dajatve, a le po 10-odstotni stopnji, razloga za nižjo stopnjo pa ni pojasnila. Po ocenah inštituta Chatham House je efektivna globalna carinska stopnja ZDA pred odločitvijo sodišča znašala 13,7 odstotka, z novimi carinami pa bo padla na približno osem odstotkov.
