Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so izvedli obsežne hišne preiskave zaradi suma fiktivnih poslov v skupini Slovenske železnice, katerih skupna vrednost naj bi se približala 19 milijonom evrov. Gre za eno večjih preiskav gospodarskega kriminala v zadnjem času, ki odpira resna vprašanja o nadzoru, odgovornosti in vlogi posameznikov v enem najpomembnejših državnih podjetij.
Preiskave so potekale v več podjetjih v lasti Slovenskih železnic ter pri fizičnih osebah na območju Ljubljane, Kopra in Nove Gorice. Kot je potrdil direktor NPU Darko Muženič, so kriminalisti osumili dve osebi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, še štiri osebe pa naj bi jim pri tem pomagale. Preiskava po njegovih besedah temelji na večmesečnem zbiranju dokazov.
Kako naj bi shema fiktivnih poslov delovala?
Po informacijah, ki jih je objavil portali Necenzurirano, naj bi imel v domnevni shemi ključno vlogo avtoprevoznik Anton Grandovec, dolgoletni poslovni partner in dobavitelj Slovenskih železnic. Preiskovalci sumijo, da so bila med podjetji iz skupine Slovenske železnice in njegovim podjetjem sklenjena več pogodb za storitve, ki v resnici nikoli niso bile opravljene.
Na podlagi teh pogodb naj bi bili izstavljeni računi, ki so jih odgovorne osebe v podjetjih potrdile, čeprav naj storitve ne bi obstajale. Ključni zaplet pa se začne v naslednjem koraku. Te terjatve naj bi bile nato prodane naprej faktoring družbam in drugim finančnim institucijam.
V zadnjih dveh letih naj bi Grandovec po teh informacijah takšne terjatve prodal za več kot pet milijonov evrov. Ko se je izkazalo, da gre za fiktivne dolgove, so faktoring družbe ostale brez poplačila. Nekatere med njimi naj bi že vložile tožbe in skušajo svoj denar izterjati po sodni poti.
Kdo je osumljen in kakšna je nastala škoda?
Muženič o imenih osumljenih ni želel govoriti, je pa pojasnil obseg domnevne škode. Ena izmed osumljenih oseb naj bi štirim pravnim osebam pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 15,8 milijona evrov. Druga osumljena oseba pa naj bi eni pravni osebi omogočila korist v višini 2,9 milijona evrov.
Po navedbah NPU sta osumljenca s potrjevanjem lažnih računov omogočila prodajo terjatev in s tem pretok denarja, ki se brez takšnih potrditev ne bi mogel zgoditi. Štiri fizične osebe, ki so izdajale in prodajale fiktivne račune, so osumljene pomoči pri kaznivem dejanju.
Skupno je NPU opravil 15 hišnih preiskav pri šestih fizičnih in petih pravnih osebah. V akciji je sodelovalo 48 preiskovalcev NPU ter deset kriminalistov sektorja kriminalistične policije iz Ljubljane, postopek pa usmerja specializirano državno tožilstvo.
Slovenske železnice: poskus oškodovanja smo zaznali pravočasno
V Slovenskih železnicah so potrdili obisk kriminalistov in poudarili, da so sami že aprila letos zaradi suma poskusa oškodovanja podali kazensko ovadbo. Po njihovih navedbah je preiskava posledica njihove lastne zaznave nepravilnosti.
“Sistem korporativnega upravljanja in natančno definirani procesi so omogočili pravočasno zaznavo suma kaznivih dejanj, s čimer je bil preprečen poskus oškodovanja Slovenskih železnic,” so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da so s kriminalisti ves čas korektno sodelovali in jim predali vso zahtevano dokumentacijo.
Takšna razlaga sicer nakazuje, da naj domnevna shema ne bi povzročila neposredne finančne škode podjetju, a dejstvo ostaja, da so bile v sistem vključene terjatve v višini več milijonov evrov, kar meče senco na notranje nadzorne mehanizme.
Primer presega okvir Slovenskih železnic
Gre za primer tveganj, povezanih s faktoringom, kjer finančne institucije pogosto odkupujejo terjatve brez neposrednega vpogleda v dejansko opravljene storitve. Če se sumi potrdijo, je to opozorilo tudi bankam in faktoring družbam, da je nadzor nad takšnimi posli pogosto pomanjkljiv.
Obenem primer znova odpira vprašanje odgovornosti vodilnih in drugih kadrov v državnih podjetjih ter učinkovitosti notranjih kontrol. Dejstvo, da so bili lažni računi potrjeni, kaže na to, da zloraba brez sodelovanja ljudi znotraj sistema ne bi bila mogoča.
Preiskava je še v predkazenskem postopku, zato krivda še ni dokazana nikomur. A obseg domnevnih zlorab in vpletenost več podjetij kažeta, da bo šlo za dolgotrajen in kompleksen primer.
Preberite več:
Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je po kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let. Ali bo primer dobil sodni epilog, bo jasno šele po zaključku preiskave in morebitni vložitvi obtožnic.
