Leta 2015 je v Sloveniji delalo 65.000 tujcev, danes jih je več kot 145.000, kažejo podatki Statističnega urada RS. Hrvaška je lani izdala 206.000 delovnih dovoljenj, trikrat več kot leta 2021, navaja hrvaški MUP. Srbija pričakuje, da bo do Expa 2027 imela 100.000 tujih delavcev, ocenjuje Nacionalna služba za zapošljavanje Republike Srbije. Številke rastejo, plače domačih pa niso padle.
Balkan se prazni. Bosanci, Srbi in Makedonci so desetletja delali na slovenskih gradbiščih in v hrvaških hotelih. Zdaj odhajajo naprej, v Nemčijo in Avstrijo, kjer so plače višje. Namesto njih prihajajo Azijci. Število Filipincev v Sloveniji je v treh letih naraslo za 215 odstotkov, Nepalcev za 190, beleži Zavod RS za zaposlovanje.
| Država | Tuji delavci | Delež zaposlenih | Rast |
|---|---|---|---|
| Slovenija | 145.370 | 15,7 % | +124 % (2015–2024) |
| Hrvaška | 206.529 | ~10 % | +200 % (2021–2024) |
| Srbija | 50.397 | ~3 % | +113 % (2021–2023) |
| Avstrija | 893.000 | ~20 % | +38 % (2010–2023) |
| Viri: SURS, hrvaški MUP, NSZ Republike Srbije, Statistik Austria | |||
Ali tujci rušijo ceno dela? Raziskave za Veliko Britanijo, Španijo in Nemčijo pravijo, da ne. Domači in tuji delavci si redko konkurirajo. Slovenci nočejo delati ob sobotah za tisoč evrov bruto. Nepalci hočejo.
Hrvaška gospodarska zbornica je pred dvema letoma vprašala gradbena podjetja, koliko jih stane tuji delavec. Petino več kot domači. Vizumi, agencije, prevodi, nastanitev, hrana. Če bi šlo za ceno, bi najemali domače. A domačih ni. Hrvaška je po letu 2008 izgubila 60.000 gradbenikov, kaže statistika HZZ. Večina jih danes dela v Münchnu.
V Avstriji tuji delavci zaslužijo petino manj od domačih, ugotavlja dunajski WIFO. Dobijo minimalno plačo po kolektivni pogodbi, domači pa se pogajajo za več. Ta vrzel se širi.
Srbija ima drugačen izračun. Nenad Jevtović iz Instituta za razvoj in inovacije pravi, da država od tujcev samo jemlje. Pridejo, zaslužijo, pošljejo denar domov, odidejo. Ne pripeljejo družin. Ne obremenjujejo šol in bolnišnic. Predsednik Unije delodajalcev Srbije Nebojša Atanacković doda, da tujci niso poceni. Podjetja jim morajo plačati nastanitev in hrano. To stane.
| Država gostiteljica | 1. | 2. | 3. | 4. |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija | BiH | Indija (+63 %) | Nepal (+190 %) | Filipini (+215 %) |
| Hrvaška | BiH | Nepal | Srbija | Indija |
| Srbija | Rusija | Kitajska | Indija | Turčija |
| Avstrija | Nemčija | Romunija | Turčija | Ukrajina |
| Viri: ZRSZ, hrvaški MUP, NSZ Republike Srbije, Statistik Austria | Rast v oklepaju: 2021–2024 | ||||
Slovenski sindikati opozarjajo na drugo plat. Tujci živijo izolirano. Delajo v tovarni, spijo v delavskem domu, ki ga nadzoruje podjetje. Z domačini se ne srečujejo. To ustvarja trenja. Še posebej, ko domačini ne morejo več kupiti stanovanja v mestu, kjer so njihovi starši živeli celo življenje.
Države regije bodo potrebovale še več tujih delavcev. Slovenija vsako leto izgubi več ljudi zaradi upokojitev, kot jih pridobi z novimi generacijami, opozarja UMAR. Kako jih bodo integrirale, zaenkrat ne ve nihče.
