Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na srečanju s predstavniki nevladnih organizacij napovedala več konkretnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo omiliti pritiske, s katerimi se trenutno sooča slovenski kmetijski sektor. V ospredju sta sofinanciranje storitve obveznega cepljenja proti bolezni modrikastega jezika ter dodatna podpora prašičereji, ki je zaradi razmer na evropskem trgu pod izrazitim pritiskom.
Zaradi lanskih izbruhov bolezni modrikastega jezika in tveganj, ki jih ta predstavlja za govedorejo in rejo drobnice, se letos izvaja obvezno cepljenje proti serotipom 3, 4 in 8. Država je že zagotovila sredstva za nakup cepiva, zdaj pa se je odločila, da bo sofinancirala tudi samo storitev cepljenja.
Na ministrstvu poudarjajo, da gre za odziv na opozorila rejcev, ki so poleg organizacijskih težav izpostavljali tudi dodatno finančno breme, povezano z izvajanjem cepljenja. Odlok, ki bo urejal sofinanciranje storitve, bo v prihodnjih dneh dan v javno obravnavo.
Pomemben del razprave je tudi stanje v prašičereji
Sektor se že dalj časa sooča z neugodnimi tržnimi razmerami, ki so predvsem posledica presežkov prašičjega mesa na evropskem trgu in pritiska na odkupne cene. Ministrstvo je po pobudah Slovenska zveza prašičerejcev in Sindikat kmetov Slovenije napovedalo pripravo posebnega odloka za podporo prašičereji, ki bo po javni obravnavi usklajen in predvidoma tudi sprejet.
V razpravi so se dotaknili tudi sprememb, ki so začele veljati z letošnjim letom na področju dobrobiti živali. Od 1. januarja 2026 je kastracija pujskov do sedmega dneva starosti dovoljena le ob uporabi anestezije in analgezije. Usposabljanja za veterinarske pomočnike že potekajo, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pa že izdaja odločbe za izvajanje postopkov. Država bo stroške kastracije pujskov sofinancirala v prvih dveh letih izvajanja nove ureditve.
Povečanje učinkovitosti in zmanjšanje administracije
Na podlagi analize izvajanja proizvodno vezane podpore za zelenjadnice je ministrstvo sprejelo tudi odločitev, da bo ukrep za kampanjo 2026 prilagodilo tako, da bo za pridelovalce lažje izvedljiv. Cilj sprememb je povečati učinkovitost ukrepa in zmanjšati administrativne ovire, ki so jih pridelovalci izpostavljali v praksi.
Srečanja so se udeležili predstavniki Čebelarska zveza Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Zveze rejcev drobnice Slovenije ter drugih organizacij. Predstavili so jim tudi javno naročilo za obdobje 2026–2028, namenjeno pospeševanju razvoja trga ekoloških živil, s poudarkom na krepitvi trženja in povezovanju verig od pridelave do potrošnika.
Na ministrstvu izpostavljajo, da so v tem mandatu okrepili raziskovanje, svetovanje in promocijo ekološkega kmetijstva ter naredili pomembne korake pri vzpostavljanju regijskih prehranskih verig. Po njihovih ocenah so prav kratke in stabilne verige ključne za povečanje samooskrbe, zmanjševanje uvozne odvisnosti in večjo odpornost slovenskega kmetijskega sistema.
Preberite več:
Čalušić je ob koncu poudarila, da ministrstvo ostaja zavezano dialogu s kmetijskimi organizacijami in reševanju odprtih vprašanj za skupno mizo. V tem duhu je tudi predstavnike organizacij, ki so za konec tedna napovedale protest, povabila na nadaljnje pogovore, saj po njenem prepričanju le usklajeni in predvidljivi ukrepi lahko zagotovijo stabilnost slovenskega kmetijstva.
