Poljaki čutijo svojo finančno situacijo vse bolj ugodno – 83 odstotkov jih varčuje, 37 odstotkov aktivno investira, vojna v Ukrajini pa jih je naredila previdnejše pri porabi, piše Poland Insight.*
“Letos vidimo previdnega pragmatika – potrošnika, ki ceni stabilnost, vendar je pripravljen učiti se in prevzemati zmerna tveganja za dolgoročne cilje,” pravi Anna Bichta, predsednica fundacije Think!, ki že 17 let analizira finančno vedenje Poljakov.
Stabilnost postaja norma
Raziskava kaže, da se Poljaki počutijo udobno s svojimi financami. Kar 75 odstotkov jih pričakuje, da se finančna situacija gospodinjstva v naslednjem letu ne bo poslabšala, vsak peti pa pričakuje izboljšanje. Občutek finančne stabilnosti narašča – 35 odstotkov zdaj pravi, da je njihova situacija stabilna, 30 odstotkov pa se počuti finančno varno.
“Vidimo jasen porast finančne zrelosti: večina ljudi varčuje, več jih investira, dolgoročno razmišljanje tudi o pokojnini postaja pogostejše,” dodaja Piotr Kalisz, glavni ekonomist banke Citi Handlowy.
Varčevanje kot prioriteta
Finančna varnost se povečuje s stopnjo prihrankov. Ključni prag je znesek, ki zadostuje za pokritje enega meseca življenjskih stroškov brez dodatnega dohodka. Drug pomemben prag je šestmesečna finančna rezerva – na tej ravni 65 odstotkov anketirancev izjavlja močan občutek finančne varnosti.
Danes 83 odstotkov Poljakov varčuje – 2 odstotni točki več kot leta 2024 in 11 odstotnih točk več kot leta 2023. Prihranki so najpogosteje na varčevalnih računih in vezanih vlogah (49 odstotkov), sledijo tekoči računi (34 odstotkov) in gotovina (18 odstotkov).
“Varčevanje ostaja osredotočeno predvsem na nujne primere. Odstotek ljudi, ki varčujejo za nepričakovane stroške, je že štiri leta na več kot dvakratni ravni pred letom 2020 – posledica negotovosti zaradi pandemije, inflacije in vojne v Ukrajini,” opozarja dr. Katarzyna Sekścińska z Univerze v Varšavi.
Investiranje pridobiva na pomenu
Polovica Poljakov jasno vidi vrednost investiranja, nadaljnjih 40 odstotkov pa je vsaj nekoliko prepričanih.
“Že 37 odstotkov Poljakov aktivno investira, 28 odstotkov pa namerava začeti v prihodnosti. Ostajamo previdni – 49 odstotkov daje prednost nizkorizičnim možnostim, ki ponujajo manjše, vendar predvidljive donose,” pravi Anna Bichta.
V investicijskih portfeljih so najpogostejša nepremičnine, državne obveznice in delnice. Sledijo tuje valute, novi poslovni podvigi, vzajemni skladi in kriptovalute.
Vojna spremenila odnos do financ
Vojna je vplivala na finančne odločitve – 43 odstotkov Poljakov pravi, da je spremenila njihov pristop k porabi. Eden od treh troši manj kot prej, skoraj polovica pa zdaj skrbneje ocenjuje, ali je nakup resnično potreben.
Eden od štirih anketirancev pravi, da je konflikt okrepil prepričanje o pomenu varčevanja. To se je preneslo v dejanja – 36 odstotkov Poljakov varčuje več kot prej. Konflikt je povečal tudi previdnost pri kreditih – 39 odstotkov je zmanjšalo pripravljenost za prevzemanje novih dolgov.
Raziskava “Stališča Poljakov do financ 2025” je bila opravljena od 25. septembra do 5. oktobra 2025 na reprezentativnem vzorcu 1.037 odraslih, starih od 18 do 74 let.
