Vlada je dala soglasje k finančnemu načrtu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) za leto 2026. Dokument, ki ga je svet zavoda potrdil decembra lani, razkriva obseg in strukturo ene najpomembnejših javnofinančnih institucij v državi ter hkrati opozarja, da stabilnost pokojninske blagajne tudi v prihodnje ne bo samoumevna.
Skupni prihodki in odhodki ZPIZ so za leto 2026 načrtovani v enaki višini 8,99 milijarde evrov, kar je 8,3 odstotka več kot v oceni za leto 2025. Finančni načrt je oblikovan po zakonskem načelu izravnave, kar pomeni, da zavod uradno ne načrtuje primanjkljaja. A že v izhodišču dokument priznava, da so projekcije povezane z “določeno mero negotovosti, nepredvidljivosti in tveganj”.
Prispevki rastejo, a počasneje od izdatkov
Glavni vir prihodkov ostajajo prispevki za socialno varnost, ki so za leto 2026 načrtovani v višini 7,11 milijarde evrov. To pomeni 5,9-odstotno rast glede na leto 2025. Rast temelji predvsem na predpostavkah o nadaljnji rasti zaposlenosti, plač in prispevne osnove, ob tem pa tudi na relativno ugodnih makroekonomskih razmerah, ki jih zavod povzema iz državnega proračuna.
A že primerjava dinamike pokaže, da prispevki rastejo počasneje kot skupni prihodki in odhodki. Razliko pa mora pokriti država.
Državni transferji vse pomembnejši
Transferni prihodki, torej sredstva iz državnega proračuna, bodo leta 2026 znašali 1,84 milijarde evrov, kar je skoraj 19 odstotkov več kot leto prej. To pomeni, da bo približno vsak peti evro v pokojninski blagajni prišel neposredno iz proračuna.
Ta trend ni nov, je pa vse izrazitejši. Pokojninski sistem je tako vse manj financiran izključno iz prispevkov aktivnega prebivalstva in vse bolj odvisen od proračunskih prerazporeditev. To odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti sistema, zlasti v kontekstu staranja prebivalstva in razmerja med aktivnimi in upokojenimi.
Odhodki sledijo demografiji
Skupni odhodki bodo prav tako znašali 8,99 milijarde evrov, njihova rast pa je neposredno povezana z večjim številom upravičencev, rednimi in izrednimi uskladitvami pokojnin ter drugimi zakonskimi obveznostmi zavoda.
Finančni načrt je pripravljen skladno z določbami zakona ZPIZ-2 in usklajen z Ministrstvom za finance ter Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pomeni, da političnega odklona v številkah ni. Vprašanje, koliko časa bo takšen model še vzdržen brez strukturnih sprememb, pa ostaja.
Posebnost letošnjega finančnega načrta je tudi jasno zapisana možnost rebalansa. ZPIZ napoveduje, da bo v letu 2026 redno mesečno spremljal realizacijo in ob večjih odstopanjih pripravil popravek finančnega načrta.
Težko je z gotovostjo oceniti, ali bodo vse predpostavke, od gospodarske rasti do gibanj na trgu dela in proračunskih zmožnosti države, zdržale.
Preberite več:
Na papirju je finančni načrt ZPIZ za leto 2026 uravnotežen in skladen z zakonodajo. V resnici pa razkriva vse večjo sistemsko odvisnost pokojninske blagajne od državnega proračuna in s tem od političnih odločitev.
En odgovor
Vsak peti evro za pokojnine pride iz proračuna, ne iz prispevkov. To je časovna bomba, ki jo politiki potiskajo naprej.