Finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2026 razkriva dve resnici slovenskega zdravstvenega sistema. Na eni strani stabilnost osnovnega zdravstvenega zavarovanja, na drugi pa vse bolj očiten pritisk novega stebra dolgotrajne oskrbe. Skupni prihodki ZZZS bodo prihodnje leto prvič presegli 6,9 milijarde evrov, kar pomeni skoraj osem odstotkov nominalne rasti. A pod površjem številk se že kažejo razpoke, ki jih bo težko ignorirati.
Jedro sistema, obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ), ostaja uravnoteženo. Prihodki in odhodki so izenačeni pri dobrih 6,2 milijarde evrov, največji del prihodkov pa še naprej predstavljajo prispevki za socialno varnost. Ti bodo znašali skoraj 5,51 milijarde evrov oziroma več kot 88 odstotkov vseh prihodkov OZZ. To pomeni, da sistem tudi v letu 2026 v celoti sloni na delu, na zaposlenih in delodajalcih, brez večjih manevrskih prostorov za alternativne vire.
Na strani odhodkov ostajajo največja postavka zdravstvene storitve, ki bodo zahtevale več kot 4,25 milijarde evrov. Rast je zmerna, okoli šest odstotkov, kar kaže na previdno načrtovanje. ZZZS očitno računa, da večjih sistemskih pretresov v osnovnem zdravstvu prihodnje leto ne bo. Toda stabilnost OZZ je v tem primeru bolj posledica zadržanosti kot dolgoročne rešitve strukturnih težav.
Povsem druga zgodba je dolgotrajna oskrba. Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (OZDO) bo v letu 2026 ustvarilo 663 milijonov evrov prihodkov, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Gre za pričakovano rast, saj se sistem šele vzpostavlja in se nabor pravic postopno širi. Toda hkrati bodo odhodki še višji, več kot 723 milijonov evrov. Razlika, skoraj 60 milijonov evrov, pa je primanjkljaj, ki ga bo treba pokriti z lastnimi viri iz preteklih let.
Dolgotrajna oskrba še preden je v celoti zaživela, že ustvarja finančno luknjo. Res je, da gre za prehodno fazo in da so začetni primanjkljaji pričakovani. A hkrati je to opomin, da bo dolgoročna vzdržnost tega sistema zahtevala več kot zgolj administrativno širjenje pravic. Brez jasnega odgovora, ali bodo prihodki sledili rasti potreb, se tveganje prelaga v prihodnja leta.
Struktura odhodkov OZDO kaže, da gre denar v institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, denarne prejemke, e-oskrbo in stroške delovanja nove službe. Vse to so potrebni elementi sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe, vendar so tudi stroškovno zahtevni.
Preberite več:
Slovenija se s tem približuje modelom držav, ki so se s podobnimi izzivi že soočile in ugotovile, da brez dodatnih virov ali prilagoditev obsega pravic sistem hitro postane finančno napet. Finančni načrt ZZZS za leto 2026 je zato bolj kot dokument stabilnosti dokument prehoda.
