Proračunski primanjkljaj države se je v letu 2025 občutno povečal, pri čemer po oceni fiskalnega sveta tokrat ni bil posledica izrednih razmer, temveč predvsem ukrepov ekonomske politike. Rast tekoče porabe sektorja država je bila precej višja od ocenjene rasti bruto domačega proizvoda (BDP), kar z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ predstavlja tveganje, opozarja fiskalni svet v danes objavljeni redni mesečni publikaciji.
V državni proračun se je lani steklo 15,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,7 odstotka več kot leto prej. Odhodki so se medtem povečali za 9,5 odstotka in dosegli nekaj več kot 16,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,7 milijarde evrov, kar je občutno več kot v letu 2024. Po oceni fiskalnega sveta se bo primanjkljaj letos in prihodnje leto še dodatno poglobil.
Primanjkljaj ni posledica izrednih razmer
Fiskalni svet ob tem poudarja, da se je visoka raven primanjkljaja ob koncu leta razlikovala od razmer v preteklih letih, ko so bile javne finance obremenjene predvsem zaradi izrednih okoliščin, kot so epidemija ali energetska kriza. Tokrat so k povečanju primanjkljaja po navedbah sveta največ prispevali ukrepi ekonomske politike, med katerimi izpostavljajo zimski regres, zimski dodatek za upokojence ter dodatno financiranje zdravstvene blagajne.
Prihodki državnega proračuna so se povečali počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva, medtem ko so bili domači prihodki pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Posebno pozornost fiskalni svet namenja rasti odhodkov brez interventnih ukrepov. Ti so se v letu 2025 povečali za 14,8 odstotka, kar je po navedbah sveta približno petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila po njihovih ugotovitvah široko osnovana, ključni razlog zanjo pa so bili višji stroški dela.
Stroški dela so se lani povečali za 14,1 odstotka. Večina rasti je povezana z začetkom uvajanja novega plačnega sistema, pri čemer sta bila prva dva obroka izplačana pri plačah za januar in oktober. Decembra je bil dodatno izplačan še zimski regres v skupnem obsegu približno 120 milijonov evrov.
Investicije so se okrepile, predvsem v obrambi
Odhodki za investicije so se po okrepitvi v zadnji tretjini leta v celotnem letu 2025 povečali za približno petino. Približno polovica rasti investicij je bila po podatkih fiskalnega sveta povezana z večjimi vlaganji na področju obrambe.
Investicije v železniško infrastrukturo so se povečale za okoli 40 odstotkov, medtem ko so se vlaganja v cestno infrastrukturo zmanjšala za približno četrtino.
Tekoča poraba raste hitreje od dolgoročne rasti
Fiskalni svet ugotavlja, da se je realna tekoča poraba celotnega sektorja država drugo leto zapored povečala bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne gospodarske rasti. Podobna dinamika se po njihovih ocenah obeta tudi v prihodnjih letih.
Po mnenju fiskalnega sveta to pomeni, da se javna poraba povečuje hitreje, kot dolgoročno raste sposobnost gospodarstva za ustvarjanje prihodkov. To ocenjujejo kot posebej problematično, saj je tekočo porabo po uveljavitvi posameznih pravic praviloma težko zmanjševati.
Nosilce ekonomske politike zato pozivajo k previdnosti pri spodbujanju pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.
Preberite več:
Glede javnega dolga fiskalni svet navaja, da se je njegov delež v BDP do konca tretjega četrtletja leta 2025 nekoliko povečal in dosegel raven, primerljivo s tisto pred začetkom epidemije covida-19. Po deležu dolga v BDP se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav članic Evropske unije.
